VSK Sodba I Cp 132/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba pod točko II delno spremeni tako, da se znesek 2.000,00 EUR nadomesti z zneskom 1.000,00 EUR, sicer se pritožba zavrne in sodba v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in pod točko I izreka razveljavilo sklepa tožene stranke številka 11/2014 z dne 19.8.2014 v zvezi s sklepom z dne 6.10.2014; pod točko II je toženi stranki naložilo, da tožniku plača 2.000,00 EUR, v primeru zamude z obrestmi, pod točko III pa je odločilo o pravdnih stroških, toženi stranki je naložilo, da jih tožniku povrne.

2V razlogih sodbe je pojasnilo, da je disciplinska komisija sprejela 19.8.2014 sklep o izključitvi tožnika iz članstva, zaradi dogovarjanja o prodaji vstopnic, kar naj bi škodovalo njenemu ugledu. Občni zbor je 6.12.2014 pritožbo tožnika zavrnil in potrdil odločitev o izključitvi članstva. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je v Pravilih tožene stranke z dne 24.10.1997 (v nadaljevanju Pravila) v 21. in 23. členu določeno, da disciplinska komisija vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom, ter se v skladu z disciplinskim pravilnikom izrečejo disciplinski ukrepi, kot so opomin, javni opomin in izključitev ter je zoper sklep, ki ga izda disciplinska komisija, dopustna pritožba na občni zbor kot drugostopenjski organ. Tožena stranka je torej v Pravilih predvidela disciplinski postopek, ki bi bil opredeljen v disciplinskem pravilniku, ta pa ni sprejet. Ker sklepa o izključitvi nista bila sprejeta z vnaprej določenimi pravili, je po mnenju sodišča prve stopnje poseženo v ustavno pravico tožnika do svobodnega združevanja, ki jo zagotavlja že 42. člen Ustave Republike Slovenije ter je postopek izključitve iz članstva izveden v nasprotju z osnovnimi procesnimi garancijami, ki morajo biti zagotovljene v slehernem pravnem postopku posamezniku, o čigar pravicah se odloča.

3Glede zahteve za plačilo odškodnine pa je ocenilo, da je ta utemeljena, saj je bil tožnik že deset let aktiven član tožene stranke, kot jamski vodnik je lahko vodil turiste po Divaški jami, ker tega po izključitvi ni mogel več početi, je duševno trpel. Ocenilo je njegovo izpovedbo, ta dejavnost mu je pomenila veliko, lahko se je identificiral s krajem, večletno izobraževanje o jamskem vodenju pa mu je nudilo tudi zadovoljstvo, da je lahko pokazal tujcem lepote svojega kraja. Zaradi izključitve ni mogel več tega početi in je duševno trpel. To stanje je trajalo od izdaje izpodbijanih sklepov do 20.3.2015, ko je bil sprejet v članstvo Jamarskega društva D. K.. O tem se je prepričalo z vpogledom v izjavo o članstvu, ki je bila že predložena v spis, in dopis Jamarskega društva D. K. z dne 11.11.2016, ki ga je sodišče prejelo po zaključku obravnave.

4Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila in uveljavlja vse pritožbene razloge. Meni, da je sodišče po pridržanju sodbe pridobilo dokaz, ki ga pa ni posredovalo v izjasnitev, pač pa le pripelo k izpodbijani sodbi. S tem je bistveno kršilo postopek, saj strankam ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Tožena stranka je namreč v postopku trdila, da je do vključitve v članstvo gotovo prišlo pred 20.3.2015 in bi glede na pridobljeni odgovor Jamarskega društva D. zahtevala neposredno zaslišanje predsednika tega društva ter dodatna dokazila. Sicer pa je tožnik, ko je vložil tožbo zamolčal, da je že več mesecev včlanjen v drugo jamarsko društvo (tožba je vložena 5.10.2015), ter mu škoda niti nastati ni mogla.

5Sodba je nepravilna in nezakonita tudi v odločitvi pod točko I, nepravilno je uporabljeno materialno pravo, glede na izvedbo postopka pa je odločitev popolno presenečenje. Sodišče je že ob vložitvi odgovora na tožbo vedelo, da tožena stranka ni sprejela disciplinskega pravilnika. Kljub temu je vsebinsko izvedlo dokazni postopek. Če bi štelo, da je nesporno dejstvo, da toženka nima disciplinskega pravilnika, zadostna podlaga za razveljavitev sklepov o izključitvi tožnika, ne bi smelo izvajati dokazov z zasliševanjem prič. Odločitev je formalistična. Kljub nesprejetju disciplinskega pravilnika je tožena stranka spoštovala vse osnovne pravice do obrambe tožnika v postopku, ga obvestila o kršitvah in mu dala možnost, da se o njih izjavi in ni ravnala procesno nezakonito, kot se ji očita v sodbi. Teh razlogov tožnik v postopku pred organi tožene stranke niti ni uveljavljal. Tožena stranka v okviru svojega notranjega postopka niti ni imela možnosti odpraviti morebitne formalne ali pomanjkljivosti postopka. Sodišče bi moralo upoštevati tudi, da se postopki nanašajo na civilnopravna razmerja. Sodišče je odločilo zgolj zaradi formalnega neobstoja veljavnega disciplinskega pravilnika.

Glede priznane odškodnine pa meni, da je sodišče trditveno podlago nadomestilo z izvedbo dokaza z zaslišanjem dolžnika. Trditve v postopku so bile namreč povsem pavšalne. Prav tako je odškodnina previsoka, saj je bil tožnik izključen le krajši čas in ne trajno. Meni, da mu odškodnina niti ne gre, posebej, če se upošteva, da tožena stranka ni profitna organizacija oz. je civilno združenje ter se člani ne včlanijo zaradi zaslužka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podrejeno naj sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je stroške.

6Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Meni, da je pritožba neutemeljena. Prvostopenjsko sodišče je opustilo svojo dolžnost vročiti pravdnim strankam prejeti odgovor Jamarskega društva Dimnice, a ta odgovor ne odstopa od že podanih trditev. To je tožeča stranka trdila in dokazala z izjavo o članstvu že v postopku na prvi stopnji. Pravilna je odločitev o razveljavitvi sklepa, saj je tožena stranka bistveno kršila vsa splošna pravila postopka, ker ni sprejela disciplinskega pravilnika. Opozarja tudi na Zakon o društvih (v nadaljevanju ZDR-1), ki v 9. členu določa obvezno vsebino temeljnega akta, ki mora poleg ostalega vsebovati tudi pogoje in način prenehanja članstva. Tožnik tudi meni, da je v tožbi in ponovni pripravljalni vlogi dovolj natančno opisal duševne bolečine, ki jih je utrpel zaradi nezakonite izključitve in grobih kršitev. Predlaga, da pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrne ter priglaša stroške.

7Pritožba je delno utemeljena.

8Tožena stranka je kot društvo v Pravilih opredelila tudi sestavo in načine izvolitve disciplinske komisije, ki vodi postopke in izreka disciplinske ukrepe, vendar pa to delo opravlja v skladu z disciplinskim pravilnikom. Izreče lahko opomin, javni opomin in izključitev. Disciplinskega pravilnika ni sprejela. To pomeni, da ni bilo vnaprej določenih pravil, oziroma niso bile vnaprej primeroma opredeljene kršitve, ki bi vodile k sprejetju enega od ukrepov, bodisi blažjega bodisi težjega (izključitev je najtežji od treh prej omenjenih ukrepov). Sprejeti sklepi se tako izkažejo kot arbitrarni, ter pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki jih je podalo pod točko 11, ko je med drugim tudi poudarilo, da je bil postopek izključitve tožnika iz članstva izveden v nasprotju z osnovnimi procesnimi garancijami, ki morajo biti v vsakem postopku zagotovljene slehernemu posamezniku ter je s tem poseženo v ustavno zagotovljeno pavico do združevanja. Pritožba teh razlogov ni omajala, okoliščina, da disciplinski pravilnik, ki bo opredeljeval posamične kršitve in njihovo težo, ni bil sprejet, odvzema zakonitost izvedenemu postopku. Jasno je zato tudi, da četudi bi na to član opozoril v pritožbi zoper odločbo disciplinske komisije, zamujenega ne bi bilo več mogoče odpraviti. Res je, da bi sodišče ob takem (pravilnem) stališču iz razloga ekonomičnosti vodenja postopka lahko opustilo izvedbo drugih dokazov kot so zaslišanje prič..., vendar okoliščina, da je ta te dokaze izvedlo, ne vpliva na pravilnost odločitve. Ni se strinjati s pritožnikom, da je sodba zanj presenečenje, saj je šlo za grobo kršitev procesnih pravil. Da je treba v postopku, ko se posega v ustavno zajamčeno pravico do združevanja, zagotoviti slehernemu sodnemu postopku imanentne procesne standarde, pa je poudarila že tudi sodna praksa (npr. odločbe VS RS II Ip 328/2004, II Ips 119/2014 in druge).

K pritožbi v delu, ko napada odločitev o plačilu odškodnine:

9Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je zaradi izključitve iz lovske družine utrpela nepremoženjsko škodo zaradi okrnitve osebnostne pravice do združevanja in ocenila, da je na podlagi 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) upravičena do povrnitve škode. Pojasnila je okoliščine, kako ni mogla več voditi turistov v Divaško jamo, kako se je počutila ponižano, kako ji je bilo to delo v posebno veselje in je delo opravljala predano, delo v društvu jo je veselilo,.... Tako se izkažejo pritožbene trditve, da je sodišče, ki je ocenilo, da so se te trditve potrdile, ko je o tem zaslišalo tožnika, trditveno podlago preseglo, kot netočne.

10Pregled spisa pokaže, da je tožena stranka med postopkom (prvi narok za glavno obravnavo) trdila, da je tožnik po izključitvi postal član drugega jamarskega društva - Jamarskega društva D. iz K., udeležil se je npr. tudi slovesne seje 21.3.2015. Priložila je dokaz, seznam udeležencev, naknadno pa je tudi na njeno pobudo tožnik vložil izjavo o članstvu z dne 20.3.2015. Ker je bilo za toženo stranko še sporno, kdaj je postal tožnik član, je bilo na zadnjem naroku odločeno, da se opravijo poizvedbe pri Jamarskem društvu D. glede vprašanja, kdaj je tožnik postal član. Stranki sta soglašali, da se to opravi izven naroka (tedaj je sodišče zaključilo z obravnavanjem zadeve), s tem da se jima da možnost, da se izjasnita o poizvedbah. Ko je sodišče prejelo dopis Jamarskega društva D. (o vstopu v članstvo 20.3.2015) tako ni ravnalo, pač pa je izdalo sodbo.

11Po določbi 291. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko senat sklene, da konča obravnavo tudi tedaj, če je treba, da se priskrbijo še kakšni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odločitev ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaprošeni sodnik, pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov. Stranki sta se obravnavanju dokaza na naroku odpovedali. Res je, da se je sodišče zavezalo, da jima bo listino posredovalo v izjavo, toda kršitev te zaveze ni vplivala na zakonitost odločitve. Listina namreč potrjuje to, kar izhaja iz listin, ki so bile že v spisu (tožnik je postal član 20.3.2015), tožena stranka okoliščin, na katerih temelji svoja stališča, da je do tega prišlo že prej, ni konkretizirala, z navrženo navedbo, da bi predlagala zaslišanje predstavnika društva, pa ni uspešna, saj se načeloma dokazi predlagajo do prvega naroka za glavno obravnavo, kasneje pa le ob obstoju opravičljivih okoliščin, ki niso izkazane (prim. 286. člen ZPP). Uveljavljena postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

12V skladu z določbo prvega odstavka 179. člena OZ oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja in trajanje bolečin to opravičujejo. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Tožnik je izkazal, da je bil zaradi izključitve v določenem obdobju zelo prizadet, kar je konkretneje že povzeto zgoraj. Pritožbeni očitek, da je dosojena odškodnina v višini 2.000,00 EUR previsoka, je utemeljen. Po presoji pritožbenega sodišča je, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa trajanje in intenzivnost pretrpljenih duševnih bolečin, kot tudi načelo individualizacije ter objektivne pogojenosti odškodnine, odškodnina odmerjena v previsokem znesku, posebej, če se upošteva relativno kratek čas, ko je tožnik trpel, to je do vključitve v drugo društvo (7 mesecev). Primerna odškodnina bi znašala 1000,00 EUR, več pa ne, kar je skladno tudi s sodno prakso (v primerljivi zadevi VSL I Cp 1258/2012 je bil priznan znesek 3.000,00 EUR za prek dveletno obdobje). Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi delno ugodilo in sodbo pod točko II delno spremenilo tako, da se znesek 2.000,00 EUR nadomesti z zneskom 1.000,00 EUR, sicer pa pritožbo zavrnilo in sodbo v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem potrdilo (358. in 353. člen ZPP).

13Kljub delnemu uspehu tožene stranke s pritožbo je uspeh tožnika v postopku še vedno pretežen, tudi upoštevaje označeno vrednost spora, zato pritožbeno sodišče v odločbo o stroških ni poseglo. Ker je uspeh s pritožbo delen, stranki nosita vsaka svoje stroške postopka s pritožbo (154. in 165. člen ZPP).