VSL Sklep III Ip 1749/2017

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 1. 7. 2015 za izvršbo na nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo.

2Upnik se je zoper sklep po pooblaščencu pravočasno pritožil. Navaja, da je materialnopravno zgrešeno stališče sodišča prve stopnje, da so nepremičnine, na katere je predlagal izvršbo, vpisane v zemljiško knjigo. Izvršba je bila predlagana na poslovni prostor št. 27 in 17 parkirnih mest, in ne na parcelni številki. V zemljiški knjigi ti deli stavb niso vpisani, ampak sta vpisani le parceli. Skladno s Stvarnopravnim zakonikom etažna lastnina nastane z vknjižbo. Sodišču je tudi znano, da postopek oblikovanja etažne lastnine šele poteka. Argumentacija sodišča, da so nepremičnine vpisane zato, ker stojijo na zemljišču, ne vzdrži, ker bi to pomenilo, da nevpisane nepremičnine sploh ne bi obstajale in bi bila določba 9. točke trinajstega poglavja ZIZ nepotrebna in nemogoča. Sklep z dne 18. 8. 2016 je izdan po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba postopka oblikovanja etažne lastnine, kar pomeni, da bo vknjižba upnikovih pravic po sklepu zavrnjena, saj bosta tedaj obe parceli sestavni del stavbe in ne bosta samostojni v pravnem prometu in vpisovanje bremen nanju ne bo mogoče. Ker bo vknjižba zavrnjena, pa upnik tudi ne bo pridobil hipoteke. Tako sklep z dne 18. 8. 2016 upniku ne prinaša nobenega pravnega varstva, predvsem pa je bil izdan mimo njegovega predloga. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izvršba na nevpisane nepremičnine dovoli oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Za vodenje izvršbe na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo v skladu z določbo 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) morata biti izpolnjeni dve temeljni predpostavki:

- predlagan predmet izvršbe mora imeti pravni status nepremičnine, torej samostojne stvari, ki je lahko predmet stvarnopravnih pravic in s tem izvršbe in

- ta nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo.

5V našem pravnem sistemu imajo pravni status nepremičnine: zemljiška parcela, stavba, če je zgrajena na zemljišču na podlagi stavbne pravice, za čas njenega trajanja in posamezni del stavbe, če je zemljišče s stavbo v razmerju etažne lastnine, ki je oblikovana bodisi v skladu z določbami Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ali pred 1. 1. 2003 kot dejanska etažna lastnina¹.

6Upnik je v vlogi z dne 1. 7. 2015 predlagal nadaljevanje izvršbe na v zemljiško knjigo nevpisane nepremičnine, in sicer: - poslovni prostor št. 27 v 2. nadstropju poslovne stavbe na naslovu Y, ki stoji na parc. št. X, pri čemer poslovni prostor predstavlja solastniški delež do 4.413/100.000 parc. št. X ter - 17 parkirnih mest, in sicer dve pred poslovno stavbo in petnajst v prvi kleti garažne hiše, ki ležijo oziroma je garažna hiša zgrajena na parc. Z in predstavljajo solastniški delež 60/1.000 parc. št. Z.

7Upnik torej v svojem predlogu zatrjuje, da gre v primeru predlaganih predmetov izvršbe za t.i. navidezno solastnino, torej za primer, ko je stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, ki se je v zemljiški knjigi izvedla z vpisom solastninskih idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stavba stoji in na enak način je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Vendar upnik v konkretni zadevi spregleda, da je SPZ, ki je v veljavo stopil 1. 1. 2003, uveljavil dosledna in popolna pravila glede etažne lastnine in njenega evidentiranja v nepremičninskih evidencah. V skladu s temi pravili je zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine konstitutiven pogoj za nastanek etažne lastnine (107. člen SPZ). Tako lahko govorimo o dejanski etažni lastnini in s tem o posameznem delu stavbe kot nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in je lahko samostojen predmet stvarnih pravic in s tem izvršbe, zgolj v kolikor gre za razmerja na stavbi, ki so se oblikovala v času pred 1. 1. 2003. Iz prodajnih pogodb, ki jih je predložil upnik (priloga A9, A10, A3 in A4), pa izhaja, da se je šele s pogodbo z dne 25. 3. 2003 (priloga A9), sklenjeno med A. d.o.o. in B. d.d., od (so)lastniškega deleža prodajalca oddvojil fizično točno določen del stavbe oziroma zemljišča. Upnik torej ni dokazal, da gre v primeru predlaganih predmetov izvršbe t.j. poslovnega prostora in parkirnih mest za samostojne stvari oziroma za stvari, ki imajo v našem pravnem sistemu pravni status nepremičnine.

8Vendar, tudi v kolikor bi upnik dokazal, da gre v primeru predlaganih predmetov izvršbe za razmerje navidezne solastnine, ki se je oblikovalo pred 1. 1. 2003, s svojim predlogom za vodenje izvršbe na nevpisane nepremičnine ne bi uspel. V primeru t. i. navidezne solastnine namreč ne gre za primer, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. Takšna nepremičnina je v skladu s pogodbeno voljo strank vpisana v zemljiško knjigo, in sicer kot solastninski delež na celotni nepremičnini. S tem stranki omogočita nadaljnji zemljiškoknjižni promet s to nepremičnino. Na takšno zemljiškoknjižno stanje je izvršilno sodišče vezano, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vodenje izvršbe na nevpisane nepremičnine, pravilna. Takšno stališče ne pomeni, da določba o izvršbi na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, izgubi svoj pomen. Do njene uporabe bo prišlo v primerih t. i. izvenknjižne etažne lastnine, ko je pravni pomet s posameznimi deli stavb potekal povsem izvenknjižno. Na odločitev v predmetni zadevi tudi ne vpliva tek postopka za vzpostavitev etažne lastnine po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL). Upnik pa lahko v tem postopku tudi sam, vse do izdaje sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine, prijavi udeležbo in zavaruje svoje pravice pridobljene v tem izvršilnem postopku (peti odstavek 16. člena ZVEtL). Zatrjevane nepravilnosti sklepa z dne 18. 8. 2016 pa bi moral upnik uveljavljati s pritožbo zoper ta sklep.

9Pritožba upnika je tako neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ V skladu z določbo prvega odstavka 266. člena SPZ stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon.