VSM Sklep IV Kp 37117/2014

Pritožbama obdolžene L. K. in njenega zagovornika se ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

1S sodbo Okrajnega sodišča I K 37117/2014 z dne 29. 11. 2016 je bila obdolžena L. (pravilno L.) K. spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po 57. členu KZ-1 ji je bila izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo štiri meseca zapora in preizkusno dobo enega leta. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče odločilo, da je obdolžena dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe, ter potrebne izdatke in nagrado pooblaščenca oškodovanke. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je sodišče oškodovanko U. P. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 3.000,00 EUR napotilo na pravdo.

2Zoper sodbo sta se pritožila obdolžena in njen zagovornik. Oba se pritožujeta iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki jih v pritožbi zagovornik poimenuje in obrazloži, medtem ko obdolžena v laični pritožbi zgolj obrazlaga. Pritožbenemu sodišču predlagata spremembo izpodbijane sodbe tako, da se obdolženo oprosti obtožbe, podrejeno pa razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.

3Pritožbi sta utemeljeni.

4Kršitev pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP obdolžena in njen zagovornik uveljavljata s trditvami, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog po neposrednem zaslišanju izvedenca medicinske stroke doc. dr. M. V., dr. med. Zagovornik navaja, da gre za obremenilno izvedensko mnenje, v katerem izvedenec ugotavlja, da pri obdolženi, čeprav naj bi šlo za udarec čela ob čelo, ni bilo videti nobene rdečine ali otekline, ter da se potrdilo o opravičeni zadržanosti od dela ne nanašala na predmetno poškodbo. Po stališču pritožbe zagovornika je zavrnitev dokaznega predloga izvedena v direktnem nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-657/13-15 z dne 12. 11. 2015 in pomeni kršitev pravice obdolžene do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Obdolžena v pritožbi navaja, da sodni izvedenec ni potrdil kako je do udarca prišlo in ni potrdil, kdo je koga udaril. S tem, ko je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za neposredno zaslišanje tega izvedenca, je kršilo njeno pravico, da se dokaz s tem izvedencem na glavni obravnavi neposredno izvede.

5Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 29. 11. 2016 izhaja, da je sodišče prve stopnje v soglasju s strankami (skladno z določbo drugega odstavka 340. člena ZKP) prebralo medicinski izvedenski mnenji o telesnih poškodbah za oškodovanko U. P. na list. št.75-77 in za obdolženo L. K. na list. št. 78-80. Na izvedenčev pisni izvid in mnenje stranke niso imele pripomb (list. št. 229 spisa). Po podani modifikaciji obtožbe (ni šlo za vsebinsko spremembo), je zagovornik obdolžene predlagal, da se izvedenca neposredno zasliši. Sodišče je dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben z utemeljitvijo, da je bilo pisno izvedensko mnenje s soglasjem strank prebrano in da sta obdolžena in oškodovanka povedali, da je prišlo do trka s čelom ob čelo, ne obstaja pa točen podatek o tem kdaj domnevno bi poškodbi pri eni in drugi nastali, ker je v poškodbenih listih UKC zapisan čas tako, kot ga je vsaka navedla, to je med 16.20 in okoli 17.00 uro. Ocenilo je, da izvedenec ne bi mogel povedati nič drugega, kot kar je že obrazložil v izvedenskih mnenjih, in da bi izvedba predlaganega dokaza zgolj zavlekla postopek in ne bi v ničemer doprinesla k boljši razjasnitvi dejanskega stanja, ki je že brez tega dovolj razjasnjeno in ugotovljeno (točka 3 na strani 4 sodbe).

6Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-657/13-15 z dne 12. 11. 2015, v kateri je sodišče oblikovalo merila za presojo kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca, ki ji je sledilo Vrhovno sodišče¹, je sestavni del pravice do obrambe zahteva, da sme obdolženec vselej zahtevati ustno zaslišanje izvedenca potem, ko je bilo mnenje izvedenca prebrano na glavni obravnavi. Še toliko bolj pa mora to veljati, ko izvedenec obdolženca s svojim izvedenskim mnenjem obremeni, pri čemer ni treba, da gre za edini obremenilni dokaz. V položaju, ko je izvedensko mnenje prebrano, zahteva za ustno zaslišanje izvedenca ne pomeni novega dokaznega predloga, temveč gre za nadaljevanje izvedbe dokaza z izvedencem. Ker gre v takem položaju torej le za nadaljevanje dokaza z izvedencem, zahtevo obdolženca po ustnem zaslišanju izvedenca in s tem postavljanjem vprašanj ni dopustno pogojevati z zahtevo po materialnopravni izkazanosti trditvenega bremena, kot pri novih dokaznih predlogih.

7Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bil predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vložen zoper L. K. in U. P. z opisom, da sta druga drugo telesno poškodovali na način, da sta 28. 2. 2014 v M., na hodniku stanovanjskega bloka na Kardeljevi cesti s čelom druga drugo udarili v čelo ter na tak način druga drugi prizadejali udarnino čela. Šele na podlagi pridobljenega medicinskega izvedenskega mnenja doc. med. M. V., dr. med. in njegovih ugotovitev, da je šlo samo za en kontakt čel obeh udeleženk (tedaj obeh osumljenih), je Okrožno državno tožilstvo s sklepom kazensko ovadbo, vloženo zoper U. P., zavrglo, zoper obdolženo L. K. pa vložilo obtožni predlog z očitkom, da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah lot zgoraj s čelom udarila v čelo U. P. in ji s tem prizadejala udarnino čela, zaradi česar je bil začasno okvarjen del njenega telesa, začasno okvarjeno zdravje, prizadeta zunanjost, zmožnost za delo pa začasno zmanjšana. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi dokazno oceno glede narave prizadejane poškodbe in mehanizma nastanka poškodbe v celoti oprlo na pisno izvedensko mnenje v sodnem postopku pritegnjenega izvedenca. Kar pomeni, da je pri oceni ravnanja obdolžene izvedensko mnenje medicinske stroke štelo kot za obdolženo obremenilen dokaz.

8Pravica do zaslišanja izvedenca kot del pravice obdolžene do obrambe, pomeni, da se v primeru, ko je bilo izvedensko mnenje že prebrano, izvedba dokaza z izvedencem le nadaljuje. Pritožbeno sodišče glede na stališče citirane odločbe Ustavnega sodišča, ocenjuje, da je prišlo do kršitve pravnega jamstva v kazenskem postopku, ki jih obdolženi zagotavlja druga alineja 29. člena Ustave ter točka d tretjega odstavka 6. člena EKČP (Evropske konvencije o človekovih pravicah). Zaradi ugotovljene kršitve, ki je glede na zgoraj citirano ustavno odločbo absolutne narave, je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti.

9Glede na naravo ugotovljene kršitve se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do drugih zatrjevanih kršitev v pritožbi. V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev z vabljenjem in zaslišanjem izvedenca na glavni obravnavi (prvi odstavek 355. člena ZKP), ponovilo že izvedene dokaze in po potrebi izvedlo nove, če se bodo izkazali za pravno relevantne ter presodilo preostala pritožbena izvajanja obdolžene in njenega zagovornika.

10Izpodbijani sklep temelji na določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.

¹ Tako sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 27963/2012 z dne 28. 1. 2016.