VSL Sklep III Ip 1475/2017

I. Pritožba upnika zoper sklep z dne 28. 2. 2017 se v delu, ki se nanaša na drugi odstavek III. točke izreka sklepa, zavrže.

Glede prvega odstavka III. točke izpodbijanega sklepa se pritožbi upnika delno ugodi in se sklep v III. točki izreka spremeni tako, da se stroški, ki jih je upnik dolžan povrniti dolžniku, znižajo za 2.930,61 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v I., II., nespremenjenem delu prvega odstavka III. točke in IV. točki izreka potrdi.

II. Pritožba upnika zoper sklep z dne 9. 1. 2017 in pritožba dolžnika zoper sklep z dne 25. 1. 2017 se zavržeta.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 2. 2017 ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi I 328/2016 z dne 5. 1. 2017 razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in postopek ustavilo (I. točka izreka sklepa) ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa razveljavijo že opravljena izvršilna dejanja (II. točka izreka sklepa). Upniku je naložilo povrnitev stroškov dolžniku v znesku 4.676,95 EUR v roku 8 dni s pripadki, v preostanku pa je stroškovni predlog dolžnika zavrnilo (III. točka izreka sklepa) ter odločilo, da upnik sam krije stroške ugovornega postopka (IV. točka izreka sklepa).

2S sklepom z dne 9. 1. 2017 je sodišče prve stopnje predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do pravnomočne odločitve o ugovoru dolžnika z dne 9. 1. 2017.

3S sklepom z dne 25. 1. 2017 je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za prekinitev postopka z dne 9. 1. 2017 in 11. 1. 2017 zavrnilo.

4Upnik se je po pooblaščencu zoper sklepa z dne 9. 1. 2017 in 28. 2. 2017 pravočasno pritožil.

5Dolžnik se je zoper sklep z dne 25. 1. 2017 po pooblaščencu S. Z. pravočasno pritožil.

O pritožbi zoper sklep z dne 28. 2. 2017

6Upnik v pritožbi izpodbija sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izrecnem nasprotju z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani Cst 73/2017 z dne 10. 2 2017, s katero je bilo pritožbi upnika ugodeno in je bil sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja spremenjen tako, da učinkuje na vse finančne terjatve upnikov do dolžnika, ki so navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, izključen pa je ta učinek za finančne terjatve s finančnim zavarovanjem po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, razen če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem zavarovanju. Ni pravne podlage za zaključek sodišča prve stopnje, da je terjatev, ki je ob sklenitvi finančnega zavarovanja nedvoumno imela kvaliteto terjatve po ZFZ, to kvaliteto izgubila z odstopom. Subjektivni kriterij za finančno zavarovanje se namreč presoja v času, ko je za terjatev v pisni obliki ali na zakonsko enakovreden način dano finančno zavarovanje, torej ob nastanku finančnega zavarovanja. To jasno izhaja tako iz Uredbe (mišljena je Direktiva 2002/47/ES) kot iz ZFZ. Stališče, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, bi glede na dogovorjeni način unovčenja finančnega zavarovanja v Pogodbi o finančnem zavarovanju, pomenilo, da nobena izmed ostalih bank upnic dolžnika ne bi mogla več unovčiti finančnega zavarovanja iz pogodbe. Izključno pri notarski hipoteki je zakonodajalec predvidel, da mora biti v trenutku izvršitve notarske hipoteke upnik oseba iz četrtega odstavka 2. člena ZFZ. S sklepanjem po načelu a contrario je torej mogoče trditi, da za druge oblike finančnega zavarovanja taka zahteva ne velja. Opozarja, da v predmetnem postopku predmet izvršbe ni finančno zavarovanje, temveč se izvršuje le terjatev, ki je zavarovana s tem zavarovanjem. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna tudi v stoškovnem delu. Odgovora na odgovor ZIZ ne predvideva. Glede na njegovo vsebino pa tudi ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča. Napačen je tudi obračun vrednosti odvetniške točke, ki znaša 0,459 EUR in ne 1 EUR. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor dolžnika v celoti zavrne in potrdi sklep o izvršbi, podredno vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

7Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

8Pritožba je delno nedovoljena, delno utemeljena in delno neutemeljena.

9V skladu s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes za pritožbo je podan, kadar lahko pritožnik, če je pritožba utemeljena, doseže zase izboljšanje svojega pravnega položaja oziroma neposredno pravno korist. To pomeni, da ima pritožnik pravni interes za pritožbo le, kadar je zanj izdana neugodna odločba.

10Višje sodišče ugotavlja, da upnik izpodbija sklep v celoti, čeprav je zanj v drugem odstavku III. točke izreka izdana ugodna odločitev, saj je sodišče prve stopnje v preostanku stroškovni predlog dolžnika zavrnilo. Zato upnik zoper ta del izreka nima pravnega interesa za pritožbo in jo je bilo treba v tem delu na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavreči.

11Zakon o finančnem zavarovanju (v nadaljevanju ZFZ) določa posebna pravila, ki veljajo za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih (1. člen ZFZ). Finančno zavarovanje je prenos finančnega instrumenta, gotovine ali bančnega posojila v zavarovanje ali zastavna pravica na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu (1. točka 3. člena ZFZ).

12Finančna zavarovanja so torej določena po subjektih in predmetu. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se subjektivni kriterij za opredelitev zavarovanja kot finančnega zavarovanja po ZFZ ne presoja zgolj ob nastanku finančnega zavarovanja, ampak mora tudi upnik, na katerega je prešla terjatev skupaj s tem zavarovanjem z odstopom, izkazati da je, glede na to, da je v predmetni zadevi dolžnik druga pravna oseba iz tretjega odstavka 2. člena ZFZ, subjekt iz prvega, drugega ali 2. točke četrtega odstavka 2. člena ZFZ. O tem je sodišče prve stopnje navedlo izčrpne in prepričljive razloge, na katere se višje sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje.

13Odločitev sodišča prve stopnje tudi ni v nasprotju z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani, sprejeto v sklepu Cst 73/2017 z dne 10. 2. 2017. S to odločbo višje sodišče v izreku ni odločilo, ali je terjatev upnika zavarovana po ZFZ in se do tega tudi v obrazložitvi ni opredelilo. Tudi Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju¹ (v nadaljevanju direktiva) na podlagi katere je bil sprejet ZFZ, ne določa, da se subjektivni kriterij presoja po času sklenitve pogodbe o finančnem zavarovanju. To ne izhaja niti iz 1. člena direktive, ki ureja vsebino in področje njene uporabe in v katerem je osebno področje njene uporabe omejeno na razmerja med določenimi subjekti, ki jih direktiva splošno poimenuje kot uporabnik in dajalec zavarovanja. Nasprotno. Direktiva uporablja izraz uporabnik zavarovanja tudi v 4. členu, v katerem ureja izvrševanje dogovorov o finančnem zavarovanju. Tudi peti odstavka 1. člena direktive ne potrjuje stališča upnika. Ta določa zgolj zahtevo, da mora biti zavarovanje zagotovljeno, pri čemer mora biti zagotovitev dokazljiva v pisni obliki.

14Tudi primerjava z določbami o notarski hipoteki, čeprav so vsebovane v istem zakonu, ni na mestu. Notarska hipoteka ni finančno zavarovanje, prav tako pa glede notarske hipoteke ZFZ ureja samo pogoje za njeno zunajsodno uveljavitev z notarsko prodajo. Razlaga abstraktne pravne norme pa tudi ne more biti odvisna od posledic, ki bi jih imela za vsak posamičen primer.

15Odločitev sodišča prve stopnje pa je pravilna tudi iz drugih razlogov. V skladu s petim odstavkom 44.l člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. To določbo je v zvezi s prvim odstavkom 44.m člena ZFPPIPP treba razlagati tako, da je po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja proti dolžniku dopustno izdati sklep o izvršbi za izterjavo finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, ki je vključena v osnovni seznam finančnih terjatev, zgolj v primeru, ko se predlaga poplačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet finančnega zavarovanja po ZFZ. ZFPPIPP namreč v petem odstavku 44.l člena uporablja pojem "terjatev, zavarovana s takim zavarovanjem". Terjatev je zavarovana s takim zavarovanjem v tem pomenu, da ima upnik pravico doseči poplačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet finančnega zavarovanja po ZFZ.² Zgolj za uveljavitev tega poplačilnega upravičenja ne učinkuje prepoved izdajanja sklepov o izvršbi iz prvega odstavka 44.m člena ZFPPIPP.

16Ker upnik ne izterjuje terjatve s premoženjem, ki je predmet finančnega zavarovanja po ZFZ, na kar tudi sam opozarja v pritožbi, prav tako pa ni izkazal, da je subjekt iz prvega, drugega ali 2. točke četrtega odstavka 2. člena ZFZ, je odločitev sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilna.

17Posledično je pravilna tudi odločitev, da upnik sam krije stroške ugovornega postopka (IV. točka izreka izpodbijanega sklepa, peti odstavek 38. člena ZIZ).

18Utemeljeno pa upnik opozarja, da so stroški, ki jih je dolžan povrniti dolžniku, odmerjeni previsoko.

19V skladu s šestim odstavkom 38. člena ZIZ v povezavi s 155. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, se dolžniku povrnejo le tisti (neutemeljeno povzročeni) stroški, ki so bili za postopek potrebni.

20Potrebnost nastalih stroškov za posamezno vlogo dolžnika se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru glede na to, ali je na vlogo upnika zaradi obrambe pravic oziroma pravno zavarovanih interesov treba odgovoriti, in glede na vsebino samega dolžnikovega odgovora. ZIZ ne predpisuje obveznosti vročitve odgovora upnika na ugovor dolžnika dolžniku v izjavo, potrebnost tega procesnega dejanja v vsakem konkretnem primeru presodi sodišče. Vročitev upnikovega odgovora v izjavo dolžniku pa še ne pomeni, da bo dolžnik, ki bo odgovoril in nato z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel, v vsakem primeru upravičen tudi do povrnitve stroškov odgovora na upnikov odgovor. Do povrnitve teh je upravičen, če je odgovor na upnikov odgovor za njegovo obrambo objektivno potreben, saj se le v tem primeru lahko kot potrebne oceni tudi v zvezi s tem nastale stroške.³

21Dolžnik je v odgovoru na upnikov odgovor podal razlago določb direktive in ZFZ ter vztrajal pri ugovornem stališču, da v konkretnem primeru terjatve, katerih izterjavo predlaga upnik v predlogu za izvršbo, niso določene z notarskimi zapisi, ki so podlaga za izvršbo. Ob navedeni vsebini odgovora na odgovor, ta ni bil potreben.

22Upnik v pritožbi tudi utemeljeno opozarja, da je vrednost odvetniške točke 0,459 EUR in ne 1 EUR (13. člen Odvetniške tarife).

23Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi upnika delno ugodilo in sklep v prvem odstavku III. točke izreka spremenilo tako, da se višina stroškov, ki jih je dolžan upnik povrniti dolžniku, zniža za 2.930,61 EUR, tako da znašajo 1.746,34 EUR (3000 odvetniških točk za ugovor, 40 odvetniških točk za materialne stroške, vse povečano za 22 % za DDV, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 1.702,34 EUR, ter sodno takso v višini 44,00 EUR).

24V preostalem delu pa je, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep v I., II., nespremenjenem delu prvega odstavka III. točke in IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbah upnika zoper sklep z dne 9. 1. 2017 in dolžnika zoper sklep z dne 25. 1. 2017

25Upnik izpodbija sklep z dne 9. 1. 2017 v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za odlog izvršbe zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

26Dolžnik je izpodbijal sklep z dne 25. 1. 2017 v celoti. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

27Pritožbi sta nedovoljeni.

28V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes mora obstajati ves čas pritožbenega postopka, tudi ob odločanju o pritožbi.

29Z zavrnitvijo pritožbe upnika zoper I., II. in IV. točko izreka sklepa z dne 28. 2. 2017, je pravnomočno odločeno o ugovoru dolžnika in je predmetni izvršilni postopek pravnomočno končan. S tem je prenehal tako pravni interes dolžnika za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za prekinitev postopka, kot pravni interes upnika za pritožbo zoper sklep o ugoditvi predlogu dolžnika za odlog izvršbe do pravnomočne odločitve o njegovem ugovoru, saj pritožnika, tudi če bi bilo njunima pritožbama ugodeno, ne moreta doseči izboljšanja svojega pravnega položaja oziroma neposredne pravne koristi.

30Upoštevaje navedeno se pritožbi zavržeta kot nedovoljeni (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka

31Odločitev o stroških pritožbenega postopka zoper sklepa z dne 9. 1. in 25. 1. 2017 temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ.

32Upnik in dolžnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka zoper ta sklepa. In sicer stroške v zvezi s pritožbo zato, ker s pritožbo nista uspela, stroške odgovora na pritožbi pa, ker odgovora na pritožbo glede na vsebino pritožbe nista bila potrebna in so zato po nepotrebnem nastali tudi stroški zanju.

33Upnik je s pritožbo zoper sklep z dne 28. 2. 2017 uspel le v sorazmerno majhnem delu (zgolj glede višine stroškov, ki jih je dolžan povrniti dolžniku) in zaradi tega dela niso nastali posebni stroški, zato stroške pritožbenega postopka krije sam (prvi odstavek 165. člen ZPP in tretji odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ) . Tudi dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ki za postopek ni bil potreben (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ) .

¹ Zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil.
² Prim. Položaj in pravne možnosti ločitvenih upnikov v postopku prisilne poravnave, Podjetje in delo, 2013, št. 6-7, točka 3.3.
³ Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 216/2017 z dne 24. 2. 2017.