1. člen ZFZ-A
V Zakonu o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 47/04) se za 7. členom doda nov 7.a člen, ki se glasi:
(1)Finančno zavarovanje iz 5. točke 3. člena tega zakona se lahko zagotovi tudi kot zastavna pravica za zavarovanje ene ali več terjatev, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja in katerih višina oziroma dospelost v trenutku ustanovitve zastavne pravice ni določena, tako da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči zastavljeni finančni instrument (v nadaljnjem besedilu: maksimalna zastavna pravica). Če pri maksimalni zastavni pravici na finančnem instrumentu ni določen najvišji znesek, do katerega jamči zastavljeni finančni instrument, se šteje, da finančni instrument v celoti jamči za zavarovane terjatve.
(2)Finančno zavarovanje z maksimalno zastavno pravico se lahko ustanovi le na tistih finančnih instrumentih, ki se vodijo v obliki registra in se pravica zavarovanja na finančnem instrumentu pridobi z vpisom v ta register.
(3)Za maksimalno zastavno pravico se smiselno uporabljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) o maksimalni hipoteki, če ni s tem zakonom drugače določeno.«.
- VSL Sklep III Ip 1475/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Finančna zavarovanja so določena po subjektih in predmetu. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se subjektivni kriterij za opredelitev zavarovanja kot finančnega zavarovanja po ZFZ ne presoja zgolj ob nastanku finančnega zavarovanja, ampak mora tudi upnik, na katerega je prešla terjatev skupaj s tem zavarovanjem z odstopom, izkazati da je, glede na to, da je v predmetni zadevi dolžnik druga pravna oseba iz tretjega odstavka 2. člena ZFZ, subjekt iz prvega, drugega ali 2. točke četrtega odstavka 2. člena ZFZ. Tudi Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju na podlagi katere je bil sprejet ZFZ, ne določa, da se subjektivni kriterij presoja po času sklenitve pogodbe o finančnem zavarovanju. To ne izhaja niti iz 1. člena direktive, ki ureja vsebino in področje njene uporabe in v katerem je osebno področje njene uporabe omejeno na razmerja med določenimi subjekti, ki jih direktiva splošno poimenuje kot uporabnik in dajalec zavarovanja. Nasprotno. Direktiva uporablja izraz uporabnik zavarovanja tudi v 4. členu, v katerem ureja izvrševanje dogovorov o finančnem zavarovanju. Po začetk
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 7. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep III Ip 1475/2017Višje sodišče v Ljubljani · 12. 7. 2017
Finančna zavarovanja so določena po subjektih in predmetu. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se subjektivni kriterij za opredelitev zavarovanja kot finančnega zavarovanja po ZFZ ne presoja zgolj ob nastanku finančnega zavarovanja, ampak mora tudi upnik, na katerega je prešla terjatev skupaj s tem zavarovanjem z odstopom, izkazati da je, glede na to, da je v predmetni zadevi dolžnik druga pravna oseba iz tretjega odstavka 2. člena ZFZ, subjekt iz prvega, drugega ali 2. točke četrtega odstavka 2. člena ZFZ. Tudi Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju na podlagi katere je bil sprejet ZFZ, ne določa, da se subjektivni kriterij presoja po času sklenitve pogodbe o finančnem zavarovanju. To ne izhaja niti iz 1. člena direktive, ki ureja vsebino in področje njene uporabe in v katerem je osebno področje njene uporabe omejeno na razmerja med določenimi subjekti, ki jih direktiva splošno poimenuje kot uporabnik in dajalec zavarovanja. Nasprotno. Direktiva uporablja izraz uporabnik zavarovanja tudi v 4. členu, v katerem ureja izvrševanje dogovorov o finančnem zavarovanju. Po začetk