3. člen ZFZ
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo za potrebe tega zakona naslednji pomen:
1.Finančno zavarovanje je prenos finančnega instrumenta, gotovine ali bančnega posojila v zavarovanje ali zastavna pravica na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu; 1.a Notarska hipoteka je zastavna pravica na nepremičnini (v nadaljnjem besedilu: zastavljena nepremičnina), ustanovljena z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, kot hipoteka ali maksimalna hipoteka;
2.Finančni instrumenti so delnice in drugi vrednostni papirji, obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju na kapitalskem trgu; serijski vrednostni papirji, ki jih izda posamezen izdajatelj delnic ali obveznic, in ki dajejo imetniku oblikovalno upravičenje do odkupa, prodaje ali zamenjave teh vrednostnih papirjev za druge vrednostne papirje izdajatelja, in z uresničitvijo katerega je med imetnikom in izdajateljem sklenjena pogodba o odkupu, prodaji ali zamenjavi teh vrednostnih papirjev (razen plačilnih instrumentov), vključno s prenosljivimi kuponi vzajemnih skladov, instrumenti denarnega trga, dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki jih izdaja Banka Slovenije in vse ostale pravice in upravičenja v zvezi z zgoraj omenjenimi finančnimi instrumenti;
3.Gotovina pomeni denar, nakazan na račun v katerikoli valuti, ali podobne zahtevke za izplačilo denarja, kot so depoziti na denarnem trgu;
4.Bančno posojilo pomeni denarne terjatve, ki izhajajo iz pogodbe, v kateri kreditna institucija iz 2. člena tega zakona odobri denarna sredstva v obliki posojila. Bančna posojila, kjer je dolžnik potrošnik, v smislu (a) točke 3. člena Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133 z dne 22. 5. 2008, str. 66), razen ko je uporabnik zavarovanja ali dajalec zavarovanja takšnih bančnih posojil ena od oseb navedenih 2. točki prvega odstavka 2. člena tega zakona, ne morejo biti predmet finančnega zavarovanja po tem zakonu;
5.Prenos gotovine, finančnega instrumenta ali bančnega posojila v zavarovanje je finančno zavarovanje, pri katerem pravica na finančnem instrumentu, gotovina ali bančno posojilo v času trajanja zavarovanja preide iz dajalca finančnega zavarovanja na prejemnika finančnega zavarovanja;
6.Zastavna pravica na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu je finančno zavarovanje, pri katerem pravica na finančnem instrumentu, gotovina ali bančno posojilo v času trajanja zavarovanja ostane dajalcu finančnega zavarovanja, prejemnik zavarovanja pa pridobi zastavno pravico;
7.Pogodba o finančnem zavarovanju je dogovor, s katerim se dajalec finančnega zavarovanja zaveže ustanoviti zastavno pravico na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu ali pa prenesti svojo pravico na finančnem instrumentu, gotovino ali bančno posojilo v zavarovanje v korist prejemnika zavarovanja;
8.Zagotovitev finančnega zavarovanja pomeni opravo tistih dejanj, ki so potrebna za ustanovitev zastavne pravice na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu ali za prenos finančnega instrumenta, gotovine ali bančnega posojila v zavarovanje v korist prejemnika finančnega zavarovanja;
9.Nadomestni predmet pomeni v primeru zavarovanj, katerih predmet je gotovina, plačilo iste vsote denarja v isti valuti, v primeru zavarovanj, katerih predmet so finančni instrumenti, pa zagotovitev finančnih instrumentov istega izdajatelja ali dolžnika, iste emisije ali razreda, enake nominalne vrednosti, v katerih so inkorporirane enake pravice. Če so s pogodbo o finančnem zavarovanju določene druge premoženjske pravice, ki se morajo ob nastopu določenih okoliščin zagotoviti namesto v zavarovanje danih finančnih instrumentov, se tudi zagotovitev teh premoženjskih pravic šteje za nadomestni predmet;
10.Pogoji za izvršitev finančnega zavarovanja nastanejo z neizpolnitvijo pogodbe ali drugim podobnim dogodkom, dogovorjenim med strankama ali določenim z zakonom, z nastopom katerega pridobi prejemnik finančnega zavarovanja pravico do poplačila s prodajo ali prilastitvijo finančnega instrumenta ali bančnega posojila ali zaradi katerega nastopijo posledice pogodbeno dogovorjenega pobota zaradi predčasnega prenehanja (close-outnetting);
11.Zavarovanje izpolnitve obveznosti je zavarovanje, dano na podlagi pogodbe o finančnem zavarovanju in se lahko v skladu s tem zakonom nanaša na sedanje, bodoče, pogojne, nepogojne, zapadle ali odložene obveznosti, ne glede na to, ali izvirajo iz enega ali več pogodbenih razmerij, obveznosti tretjih oseb, obveznosti, ki so določene ali določljive po vrsti in pa občasne obveznosti, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih;
12.Dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja pomeni, da se z nastankom pogojev za izvršitev zavarovanja štejejo vse nedospele zavarovane terjatve za dospele, da se nedenarne terjatve spremenijo v denarne terjatve in da se lahko med seboj pobotajo po njihovi trenutni vrednosti (close-out netting);
13.Neprostovoljna likvidacija je likvidacija, za katero ni podlage v vnaprejšnjem dogovoru ali kasnejšem sklepu strank.
- VSL Sodba I Cpg 300/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Ob upoštevanju konkretnih značilnosti pogodbenega razmerja je treba pogodbeno razmerje umestiti med bančne posle, pri katerih so bili vrednostni papirji dani zgolj v fiduciarno lastnino kot zavarovanje za vračilo kredita.
- VSL Sklep III Ip 1475/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Finančna zavarovanja so določena po subjektih in predmetu. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se subjektivni kriterij za opredelitev zavarovanja kot finančnega zavarovanja po ZFZ ne presoja zgolj ob nastanku finančnega zavarovanja, ampak mora tudi upnik, na katerega je prešla terjatev skupaj s tem zavarovanjem z odstopom, izkazati da je, glede na to, da je v predmetni zadevi dolžnik druga pravna oseba iz tretjega odstavka 2. člena ZFZ, subjekt iz prvega, drugega ali 2. točke četrtega odstavka 2. člena ZFZ. Tudi Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju na podlagi katere je bil sprejet ZFZ, ne določa, da se subjektivni kriterij presoja po času sklenitve pogodbe o finančnem zavarovanju. To ne izhaja niti iz 1. člena direktive, ki ureja vsebino in področje njene uporabe in v katerem je osebno področje njene uporabe omejeno na razmerja med določenimi subjekti, ki jih direktiva splošno poimenuje kot uporabnik in dajalec zavarovanja. Nasprotno. Direktiva uporablja izraz uporabnik zavarovanja tudi v 4. členu, v katerem ureja izvrševanje dogovorov o finančnem zavarovanju. Po začetk
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 10Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 5. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 300/2019Višje sodišče v Ljubljani · 26. 5. 2021
Ob upoštevanju konkretnih značilnosti pogodbenega razmerja je treba pogodbeno razmerje umestiti med bančne posle, pri katerih so bili vrednostni papirji dani zgolj v fiduciarno lastnino kot zavarovanje za vračilo kredita.
- VSL Sklep III Ip 1475/2017Višje sodišče v Ljubljani · 12. 7. 2017
Finančna zavarovanja so določena po subjektih in predmetu. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se subjektivni kriterij za opredelitev zavarovanja kot finančnega zavarovanja po ZFZ ne presoja zgolj ob nastanku finančnega zavarovanja, ampak mora tudi upnik, na katerega je prešla terjatev skupaj s tem zavarovanjem z odstopom, izkazati da je, glede na to, da je v predmetni zadevi dolžnik druga pravna oseba iz tretjega odstavka 2. člena ZFZ, subjekt iz prvega, drugega ali 2. točke četrtega odstavka 2. člena ZFZ. Tudi Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju na podlagi katere je bil sprejet ZFZ, ne določa, da se subjektivni kriterij presoja po času sklenitve pogodbe o finančnem zavarovanju. To ne izhaja niti iz 1. člena direktive, ki ureja vsebino in področje njene uporabe in v katerem je osebno področje njene uporabe omejeno na razmerja med določenimi subjekti, ki jih direktiva splošno poimenuje kot uporabnik in dajalec zavarovanja. Nasprotno. Direktiva uporablja izraz uporabnik zavarovanja tudi v 4. členu, v katerem ureja izvrševanje dogovorov o finančnem zavarovanju. Po začetk