VSL Sklep I Ip 1460/2017

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek glede nepremičnin parc. št. 1, 2 in 3, vse k.o. X, prekinilo do pravnomočne odločitve o zahtevku za vpis dolžnikove lastninske pravice na teh nepremičninah.

2Upnik se je zoper sklep po pooblaščencu pravočasno pritožil zaradi bistvenih kršitev postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na vsebino predloga/zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je sodišču posredoval z obvestilom z dne 13. 2. 2017. Trdi, da pravnomočna sodba, s katero je razsojeno, da darilna pogodba, ki se nanaša na sporne nepremičnine, nima pravnega učinka zoper upnika do višine njegove terjatve, predstavlja pravno podlago za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine. V skladu z določbami Obligacijskega zakonika upnik nima pravne podlage za tožbeni zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe in vpis lastninske pravice na dolžnika. Postopanje sodišča prve stopnje je zato neutemeljeno in pravno ni izvedljivo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter nadaljevanje izvršilnih dejanj glede predlaganih nepremičnin.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče upniku najprej pojasnjuje, da navedb, ki jih je podal v pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (priloga A/17 v spisu), ki je bila vložena zoper pozivni sklep z dne 3. 2. 2017, ni presojalo.¹ Pritožnik mora argumente, s katerimi utemeljuje pritožbo, jasno in opredeljeno navesti v vsakem pravnem sredstvu posebej.²

5Upnik je v vlogi z dne 24. 1. 2017 predlagal, da naj sodišče nadaljuje izvršbo na nepremičnine parc. št. 1, 2 in 3, vse k.o. X. Vlogi je priložil sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 255/2015 z dne 6. 1. 2015. Gre za sodbo na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ki vsebuje: - oblikovalni del, v katerem je sodišče razsodilo, da je darilna pogodba opr. št. SV 591/12 z dne 23. 8. 2012, katero je sklenila tožena stranka (L. B.) in A. B. pri notarki M. C. in katere predmet so nepremičnine parc. št. 1, 2 in 3 vse k.o. X, in vpis lastninske pravice tožene stranke na navedenih nepremičninah v zemljiški knjigi, brez pravnega učinka za tožnika do višine s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 873/2009 z dne 31. 8. 2011 prisojenega tožbenega zahtevka, s pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1095/2011 z dne 10. 5. 2012 prisojenega tožbenega zahtevka, s sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 196/2012 z dne 5. 3. 2013 prisojenega tožbenega zahtevka in s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 303/2013 z dne 6. 6. 2013 prisojenega tožbenega zahtevka, zmanjšanega za znesek 1.410,84 EUR, ki je zapadel v plačilo 11. 12. 2013 in 299,70 EUR, ki je zapadel v plačilo 22. 5. 2015 (I. točka izreka sodbe), ter - dajatveni del, ki nalaga toženi stranki dopustiti izvršbo na teh nepremičninah za izterjavo terjatev, opredeljenih v I. točki izreka sodbe (II. točka izreka sodbe).

6S predmetno sodbo se torej dolžnikova pravna dejanja niso razveljavila, zato se premoženje ni vrnilo v premoženje dolžnika, temveč je ostalo del premoženja toženca v pravdnem postopku L. B. Predložena sodba tako ne predstavlja podlage za nadaljevanje izvršbe na predlagane nepremičnine v izvršilnem postopku, ki se vodi zgolj zoper dolžnika A. B., ampak je izvršilni naslov zoper L. B. kot realnega dolžnika, ki je dolžan dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do A. B. na predmetne nepremičnine.

7Predmet izvršbe je lahko zgolj dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma ni izvršba na njej z zakonom omejena (32. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Če je lastninska pravica na nepremični, na katero se predlaga izvršba, v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, mora upnik predlogu priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Če take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (peti odstavek 168. člena ZIZ) in se izvršilni postopek nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu (šesti odstavek 168. člena ZIZ).

8Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 2. 2017, potem ko je po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin, na podlagi določbe 168. člena ZIZ upnika pozvalo, da predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na dolžnika, v kolikor s tako listino ne razpolaga, pa vloži tožbo za vpis lastninske pravice na dolžnika. Upnik je tožbo za vpis lastninske pravice na dolžnika vložil (priloga A/19). Procesna posledica takšnega postopanja pa je na podlagi določbe 168. člena ZIZ prekinitev izvršilnega postopka do pravnomočnosti odločitve o vpisu. Če sodišče prve stopnje ne bi postopalo po prej navedenih določbah 168. člena ZIZ, bi bila edina možna oziroma pravilna odločitev zavrnitev upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe.

9Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Vrhovno državno tožilstvo zahteve za varstvo zakonitosti ni vložilo (obvestilo na red. št. 160 spisa).
² Prim. komentar J. Zobca k 335. členu ZPP - Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 225; glej tudi Vrhovno sodišče RS sodba II Ips 812/2005 z dne 14. 2. 2008.