VSK Sklep CDn 211/2017

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika, s katerim je bil zavrnjen vpis lastninske pravice pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa. Predlog za vpis je sodišče zavrnilo iz več razlogov in sicer: ker je ugotovilo, da je predlagateljica neutemeljeno vložila predlog po tipu 971; ker njen predlog ne vsebuje zahtevka v standardiziranem delu besedila elektronske vloge; in ker je predlagateljica predlagala vpis lastninske pravice v korist Agrarne skupnosti T., ki ni pravna oseba in zato tudi ne more biti imetnik pravic.

Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje predlagateljica, ki v pritožbi navaja, da Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in Pravilnik o zemljiški knjigi nikjer ne določata, da lahko zemljiškoknjižno sodišče zavrne predlog, če ga predlagatelj predloga ne oblikuje v standardizirani obliki in tudi ne drži, da predlagateljica v predlogu ni postavila določnega in konkretnega zahtevka. Sicer pa tudi sodišče v obrazložitvi sklepa ni podalo ustrezne pravne podlage, da je eden izmed pogojev, da se o vpisu odloča, da je predlog vložen po ustreznem tipu postopka, ki ga omogoča eZK. Sklep je zato neobrazložen. Izpostavlja, da je bil pravni posel sklenjen po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih in da je UE tak pravni posel tudi odobrila. Poleg tega je Agrarna skupnost T. že vknjižena v zemljiško knjigo kot solastnica, npr. pri nepremičnini 589/3 k.o. L.. Očitno torej zemljiška knjiga šteje agrarno skupnost tudi za nosilko lastninske pravice. Predlagateljica zato predlaga, da sodišče njeni pritožbi ugodi in dovoli predlagani vpis.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, agrarna skupnost ni pravna oseba (7. člen Zakona o agrarnih skupnostih, enako drugi odstavek 2. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic) in ker je tako, tudi ne more biti nosilec stvarnopravnih pravic. ZZK-1 res ne določa izrecno, da se v zemljiško knjigo kot nosilci pravic lahko vpišejo le fizične in pravne osebe, vendar je to razumljivo in logično glede na to, kdo je lahko subjekt pravic, ki se vpisujejo, posredno pa to izhaja tudi iz 24. in 25. člena ZZK-1, ki kot imetnika pravic navaja le fizično ali pravno osebo. Dejstvo, da je Agrarna skupnost T. že vknjižena v zemljiško knjigo kot solastnica nekaterih nepremičnin, samo zase ne pove ničesar, saj ta odločitev ni bila predmet pritožbenega preizkusa.

Pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavku 120. člena ZZK-1) je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Pritožbeno sodišče se ni opredeljevalo do ostalih pritožbenih trditev, ker za odločitev niso relevantne.