VSL Sklep I Cpg 676/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog družbe N., za vpogled v spis.

2Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje družba N. d. o. o. (predlagateljica). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da ugodi njenemu predlogu za vpogled v spis in pisno posredovanje kopije spisa. Podredno pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v določbi 2. odstavka 350 člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter da je pravilno odločilo o predlagateljičinem predlogu za pregled in prepis spisa. Pritožbeno sodišče zato sprejema razloge prvostopenjskega sklepa in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbo pa še dodaja:

5Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog družbe N. d.o.o. (predlagateljice) za vpogled v spis, pri čemer tako iz navedb v pritožbi kot iz spisa izhaja, da je navedena družba vložila le en predlog za vpogled v spis (predlog z dne 12.5.2017, r. št. 32 spisa), ki ga je nato dne 24.5.2017 dopolnila (vloga z dne 23.5.2017, r. št. 33 spisa). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa nadalje izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o zadevnem predlogu upoštevalo tako navedbe v samem predlogu kot tudi v njegovi dopolnitvi. Tako ne more biti nobenega dvoma, o katerem predlogu je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom ter da so bile pri tem upoštevane tudi navedbe iz dopolnitve predloga.

6Nadalje tudi ni nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje, s tem ko je v celoti zavrnilo predlagateljičin predlog za pregled spisa, zavrnilo tudi njen predlog za prepis spisa (in njegovo posredovanje), saj je prepisovanje spisa smiselno pogojeno s predhodno dovolitvijo pregleda spisa in ga brez slednje niti ni mogoče opraviti. Na tem mestu pritožbeno sodišče le še pripominja, da se skladno z 12.a členom Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami) in 76. členom Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 87/16) prepisi celotnih spisov pošiljajo le sodiščem, državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil ter mediatorjem, sodnim izvedencem, cenilcem in tolmačem.

7Predlagateljica z navedbami, da se pritožbeno sodišče v sklepu opr. št. I Cpg 54/2016 z dne 3.2.2016, s katerim je potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi njenega predloga za dopustitev stranske intervencije na strani tožene stranke, ni opredelilo do njenih navedb o tožničinem svojevoljnem knjiženju s strani tožene stranke prejetih zneskov, kar naj bi vplivalo na vsa pogodbena razmerja, nadalje, da je nenavadno, da je ta odločitev pritožbenega sodišča sprejeta po tem, ko je bila v predmetnem postopku že sklenjena sodna poravnava, ki je nedvomno vplivala na pravni položaj predlagateljice ter da je tak zaključek pritožbenega sodišča napačen, dejansko izpodbija omenjeni sklep pritožbenega sodišča opr. št. I Cpg 54/2016 z dne 3.2.2016, česar pa v predmetnem pritožbenem postopku (s pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. XI Pg 4225/2014 z dne 25.5.2017, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za pregled in prepis spisa) ne more. Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ne glede na razloge, zaradi katerih predlagateljica meni, da sodna poravnava v tej zadevi ne bi smela biti sklenjena, zgolj s položajem stranskega intervenienta njene sklenitve ne more preprečiti.¹

8Ker je predlagateljica v svojem predlogu za pregled in prepis spisa ter njegovi dopolnitvi obširno pojasnjevala predvsem razloge za obstoj njenega pravnega interesa za stransko intervencijo na strani tožene stranke, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da svoj predlog za vpogled v spis utemeljuje med drugim tudi s priglašeno stransko intervencijo. Pri tem je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je s tem, ko je bil predlagateljičin predlog (oziroma predlog njenega pravnega prednika) za dopustitev stranske intervencije pravnomočno zavrnjen, na tej podlagi neutemeljen in brez izkazane opravičene koristi tudi njen naknadni predlog za pregled in kopiranje spisa.²

9Prav tako pa tudi zgolj splošne navedbe v predlogu in njegovi dopolnitvi, da predlagateljica dokumentacijo potrebuje za vlaganje kazenskih ovadb in izrednih pravnih sredstev, pri čemer predlagateljica niti ne pojasni, v zvezi s katerimi kaznivimi dejanji in zoper katere osebe namerava vložiti ovadbe oziroma zoper katere odločbe bo vložila izredno pravno sredstvo, ne izkazujejo njene opravičene koristi za pregled spisa. Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora namreč že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njeno opravičeno korist za vpogled v spis in prepis listin ter ta dejstva in okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi.³ Ob tem sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje, da lahko predlagateljica vloži izredno pravno sredstvo brez vpogleda v spis, saj so ji bile vse relevantne sodne odločbe že vročene, iz njenih navedb pa prav tako izhaja, da ji je vsebina sodne poravnave več kot očitno znana. Pravilno pa je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da lahko pritožnica tudi kazenske ovadbe vlaga brez vpogleda v predmetni spis, saj imajo organi pregona pooblastila za vpogled v spis na podlagi specialnih predpisov.

10Predlagateljica sicer v pritožbi še dodatno pojasnjuje, da je za vlaganje bodisi izrednih pravnih sredstev bodisi kazenskih ovadb potrebno poznavanje celotnega spis, saj bi ji že s plačevanjem sodnih taks nastali nezanemarljivi stroški, izid postopka pa bi bil ob nepoznavanju vseh dejstev negotov, vendar pa navedeno predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je skladno s 1. odstavkom 337. čelna v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pritožbeno sodišče ne sem upoštevati.

11Ker niso bili podani pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala predlagateljica, niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče skladno z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

¹ Smiselno enako sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1387/2016 z dne 24.1.2017.
² Smiselno enako sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 750/2014 z dne 24.4.2014.
³ Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ip 4783/2014 z dne 21.1.2015.