VSL Sodba I Cpg 661/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se zamudna sodba sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni, tako da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te odločbe tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 660,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana zamudna sodba v točki I izreka potrdi.

III. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 349,98 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati znesek 9.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 10. 2016 dalje do plačila (točka I izreka) ter tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 946,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila (točka II izreka).

2Zoper zamudno sodbo je pritožbo vložila tožena stranka, ki uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil pravdnega postopka (pritožbeni razlogi po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijano zamudno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne in ji naloži v plačilo stroške pravdnega postopka, podredno pa, naj izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožnica v bistvenem navaja:

- Tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena v odgovor. Izpodbijane zamudne sodbe pa se ne da preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih kdaj je bila tožba vročena toženi stranki, niti kdaj je potekel rok za odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje tudi ni opravilo dokazne ocene in ni utemeljilo, iz katerih dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi moralo v zamudni sodbi navesti ustrezno pravno podlago ter opraviti subsumcijo pravnorelevantnih dejstev pod ustrezno pravno normo. Šele taki razlogi omogočajo presojo pravilnosti materialnopravnega sklepa, ki ga je napravilo sodišče, tega pa sodišče prve stopnje ni storilo. Izpodbijana sodba tudi nima razlogov o tem, na podlagi česa je sodišče zaključilo, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

- Razlogi sodbe so nejasni, saj iz 6. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka na toženo stranko naslovila pisni odstop od pogodbe z dne 3. 6. 2016, ki naj bi ga tožena stranka prejela 28. 9. 2016, medtem ko iz tožbe kaj takega ne izhaja.

- Sodišče prve stopnje je tudi zmotno odmerilo pravdne stroške. Vrednost spornega predmeta v tej zadevi znaša 9.000,00 EUR, oziroma 19.608 točk, zato nagrada za sestavo tožbe znaša 400 točk, ne pa 500 točk (Odvetniška tarifa, tar. št. 18/1, v nadaljevanju OT). Zmotno je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo tudi stroške sestave pisnega poziva pred tožbo. Ti so v vsakem primeru odmerjeni v previsokem znesku, po tar. št. 38/4 OT bi znašali 100 točk in ne 500 točk.

4Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, naj neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijano zamudno sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Iz vročilnice v spisu (priponka k list. št. 12) izhaja, da je bila toženi stranki tožba vročena v odgovor z nadomestno vročitvijo tako, da ji je bilo dne 16. 1. 2017 v hišnem predalčniku puščeno sporočilo, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker tožena stranka sodnega pisanja ni dvignila, ji je bilo navedeno pisanje puščeno v hišnem predalčniku dne 1. 2. 2017. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je bila vročitev tožbe opravljena po poteku petnajstdnevnega roka za dvig pisanja določenega v tretjem odstavku 142. člena ZPP. Na navedeno je bila tožena stranka z obvestilom puščenim v hišnem predalčniku pravilno opozorjena. Ker je bilo obvestilo v hišnem predalčniku tožene stranke puščeno 16. 1. 2017, se pisanje šteje za vročeno dne 31. 1. 2017. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožena stranka na tožbo odgovorila.

7Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor in da tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, so glede na navedeno pravilne. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da naj bi bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor ter da se izpodbijane zamudne sodbe v tem delu ne da preizkusiti, so glede na navedeno neutemeljene.

8Sodišče izda ugodilno zamudno sodbo, če tožena stranka na pravilno vročeno tožbo v določenem roku ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi ter 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošna znana (prvi odstavek 318. člena ZPP).

9Pritožnica trdi, da so razlogi sodbe nejasni in sami s seboj v nasprotju, saj iz sodbe izhaja, da je tožeča stranka na toženo stranko naslovila pisni odstop od pogodbe z dne 3. 6. 2016, ki naj bi ga tožena stranka prejela 28. 9. 2016, kar iz tožbe naj ne bi izhajalo. Te pritožbene trditve so neresnične, saj je tožeča stranka v tožbi v drugem odstavku na tretji strani tožbe izrecno navedla, da je na toženo stranko naslovila pisni odstop od pogodbe. Tožeča stranka je tožbi tudi priložila listino ? pisni odstop od pogodbe z dne 26. 9. 2016 (priloga A 10) ter potrdilo o oddaji pošiljke (priloga A 11), iz katerega je razviden datum oddaje pošiljke na strani tožene stranke dne 28. 9. 2016.

10Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru v zvezi z zatrjevanimi dejstvi napraviti dokazno oceno in navesti razloge, na podlagi katerih dejstev v tožbi je zaključilo, da je podana pravna posledica, ki jo zatrjuje tožeča stranka. Pogojev za izdajo ugodilne zamudne sodbe ni le tedaj, ko so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih predloži sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje v zvezi z izdajo zamudne sodbe ne izvaja dokazov, saj mu v postopku z izdajo zamudne sodbe dejanskega stanja ni treba ugotavljati. Kot podlago zamudne sodbe sodišče vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, kar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje tudi storilo v točkah 4 do 6 obrazložitve in povzelo trditveno podlago tožbe, ki se v postopku za izdajo zamudne sodbe šteje za priznano. Sodišče prve stopnje je izčrpno pojasnilo, na katera v tožbi zatrjevana dejstva je oprlo svojo odločitev. Pritožnica s pavšalnim navajanjem kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da sodba nima relevantnih razlogov o odločilnih dejstvih, zato ne more uspeti.

11Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijana zamudna sodba nima razlogov o tem, na podlagi česa je sodišče zaključilo, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje je odločitev v tej smeri utemeljilo v točki 9 izpodbijane zamudne sodbe. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru tožba tožeče stranke sklepčna in je tožbeni zahtevek utemeljen. Iz tožbenih trditev izhaja, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o izvedbi vrtine za toplotno črpalko ter je tožeča stranka toženi stranki plačala avans v višini 9.000,00 EUR in jo večkrat telefonsko pozvala, naj pristopi k izvedbi del. Zaradi neodzivnosti je tožeča stranka toženi stranki postavila skrajni rok za končanje prevzetih del po ponudbi do dne 15. 9. 2019, tožena stranka pa k izvedbi del ni pristopila. Zato je tožeča stranka na toženo stranko naslovila pisni odstop od pogodbe, ki ga je ta prejela 28. 9. 2016 na podlagi katerega je od pogodbe odstopila v roku treh delovnih dni. Odpovedni rok se je iztekel 3. 10. 2016. Ker je bila pogodba razvezana pa ima tožeča stranka na podlagi drugega odstavka 111. člena Obligacijskega zakonika pravico od tožene stranke zahtevati vrnitev tistega, kar je dala, to je avansa v višini 9.000,00 EUR. Ker tožena stranka obveznosti ni izpolnila v roku, ki ji je bil določen za izpolnitev, pa ima tožeča stranka tudi pravico do plačila zakonskih zamudnih obresti od 4. 10. 2016 dalje, ko je tožena stranka, ki je bila pozvana na vračilo avansa v roku treh dni, prišla v zamudo (prvi odstavek 299. člena OZ).

12Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno obrazložilo. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti.

13Pritožba pa je utemeljena v delu, ki zadeva odločitev o stroških postopka. Pritožnica pravilno opozarja, da je glede na vrednost spornega predmeta, ki znaša 9.000,00 EUR oziroma 19.608 točk, po tar. št. 18/1 OT pravilna višina nagrade za tožbo 400 točk. Prav tako so utemeljene pritožbene navedbe glede previsoko priznane nagrade za sestavo opomina pred tožbo po odvetniku. OT za sestavo opomina pred tožbo kot posebne odvetniške storitve določa nagrado v višini 100 točk po tar. št. 38/4. Ob pravilni uporabi citiranih določb OT znaša pravilno odmerjena nagrada tožeče stranke 500 točk, povečana za 2 % administrativnih stroškov in 22 % DDV ter 375,00 EUR sodne takse za tožbo, kar skupaj znaša 660,59 EUR. Ker je pritožba v tem delu utemeljena, je pritožbeno sodišče točko II izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako kot izhaja iz točke I izreka te sodbe.

14V preostalem delu (točka I izreka izpodbijane sodbe) je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15Ker je tožena stranka s pritožbo uspela le v zanemarljivem delu, kar zadeva stroške, sama nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki so bili za odločitev o njej potrebni. Pritožbeno sodišče je te stroške odmerilo v višini 500 točk (tar. št. 21/1 OT), 2% administrativnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 285,59 EUR (165 člen ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).