VSL Sklep I Cpg 1089/2016

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna predati vse posle in dokumentacijo v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe na naslovu ..., tako da, izdela končno poročilo in sestavi končni obračun ter ju izroči tožeči stranki (prva alineja); izroči tožeči stranki vse pogodbe, dovoljenja, ključe delitve stroškov in druge listine (druga alineja); obvesti vse dobavitelje in izvajalce storitev o prenehanju upravljanja večstanovanjske stavbe (tretja alineja); izroči tožeči stranki vse ključe oziroma kartice za dostop do skupnih prostorov večstanovanjske stavbe (četrta alineja) in sredstva rezervnega sklada etažnih lastnikov prenese na račun, ki ga tožeča stranka vodi za etažne lastnike, ostala sredstva etažnih lastnikov pa na račun tožeče stranke (peta alineja; I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 619,15 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožeča stranka (kot novi upravnik večstanovanjske stavbe) je od tožene stranke (kot starega upravnika večstanovanjske stavbe) uveljavljala zahtevke na podlagi 61. člena SZ-1, ki ureja obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja.

6Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije za uveljavljanje zahtevkov iz 61. člena SZ-1. Utemeljilo je, da tožbe ne more vložiti v svojem imenu, temveč bi lahko nastopala le v vlogi zakonitega zastopnika, kot tožnike pa bi v takem primeru morala navesti vse etažne lastnike.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje zmotno. V skladu s prvim odstavkom 61. člena SZ-1 člena mora upravnik na dan prenehanja pogodbe o opravljanju upravniških storitev izdelati končno poročilo in sestaviti končni obračun. Sredstva, zbrana na računu, mora upravnik na dan prenehanja pogodbe prenesti na račun, ki ga za večstanovanjsko stavbo vodi na novo izbrani upravnik. V drugem odstavku 61. člena SZ-1 je določeno, da mora upravnik po prenehanju pogodbe o opravljanju upravniških storitev novemu upravniku izročiti vse pogodbe, dovoljenja in druge listine, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe, ter obvestiti tiste dobavitelje in izvajalce storitev, ki izvršujejo dobavo oziroma opravljajo storitve za večstanovanjsko stavbo, katere upravnik je bil.

8Iz citiranega prvega in drugega odstavka 61. člena SZ-1 izhaja aktivna procesna legitimacija novega upravnika, da od starega upravnika zahteva, kar je v teh določilih predpisano. Iz drugega odstavka 61. člena SZ-1 to izhaja izrecno ("mora upravnik.... novemu upravniku izročiti"), medtem ko iz prvega odstavka 61. člena SZ-1 to izhaja zgolj smiselno. Iz same vsebine citiranih določil pa je razvidno, da našteti dokumenti in sredstva služijo izvrševanju siceršnjih upravnikovih pooblastil, da obračunava stroške, sestavlja obračune stroškov, poroča o svojem delu, sprejema plačila etažnih lastnikov ipd. (prim. 50. člen SZ-1). Vsa opravila upravnik izvaja v interesu, tj. v korist etažnih lastnikov (gl. peti odstavek 118. člena SPZ). To velja tudi za sredstva iz naslova obratovanja in vzdrževanja, ki jih sicer upravnik zbira na svojem transakcijskem računu, le da o tem vodi ločeno knjigovodsko evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo in vsakega etažnega lastnika (prvi odstavek 63. člena SZ-1).

9V tretjem odstavku 61. člena SZ-1 pa je predpisano, da mora upravnik imenovati svojega zakonitega zastopnika, ki je bodisi novo izbrani upravnik ali eden od etažnih lastnikov, ki je pooblaščen, da ob izteku depozitne pogodbe prevzame sredstva rezervnega sklada do izbire novega upravnika. To določilo predpisuje dva subjekta, ki sta upravičena prevzeti sredstva od starega upravnika - bodisi novi upravnik bodisi eden od etažnih lastnikov pod predpostavko, da novega upravnika etažni lastniki še niso izbrali. Aktivno procesno legitimacijo za prevzem sredstev rezervnega sklada novemu upravniku podeljuje že tretji odstavek 61. člena SZ-1, sredstva rezervnega sklada pa so sicer skupno premoženje etažnih lastnikov, kot to predpisuje drugi odstavek 119. člena SPZ. Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 263/2015 upravniku že priznalo aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, ki jo ima neposredno na podlagi zakona, saj to zaokrožuje sklop siceršnjih upravnikovih pooblastil zaradi učinkovitega upravljanja stavbe.¹ Če je upravnik pooblaščen za izterjavo neplačanih sredstev rezervnega sklada, to logično pomeni, da je novo imenovani upravnik pooblaščen tudi za prevzem že zbranih sredstev rezervnega sklada od starega upravnika.

10SZ-1 v 61. členu torej širi aktivno procesno legitimacijo tudi na novega upravnika, da od starega upravnika izterja listine in sredstva, ki so v tem določilu navedene, čeprav so končni materialnopravni nosilci teh upravičenj etažni lastniki kot nosilci (so)lastninske pravice na posameznih in skupnih delih stavbe (prvi odstavek 105. člena SPZ). Gre torej za primer ločitve stvarne in procesne legitimacije. Sodišče prve stopnje je s takojšnjo zavrnitvijo tožbenega zahtevka zaradi pomanjkanja aktivne stvarne legitimacije upravnika, ne da bi pred tem presodilo obstoj aktivne procesne legitimacije upravnika, storilo relativno bistveno kršitev določbe pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Navedena kršitev predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jo sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne more samo odpraviti.

11V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju stališč tega sklepa presoditi ostale relevantne trditve pravdnih strank in o zahtevku ponovno odločiti (prvi odstavek 362. člena ZPP).

12Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Prim. VS RS II Ips 263/2015, 20. točka obrazložitve in nasl.