VSRS Sodba XI Ips 22460/2015

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.

A.

1Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom X Kpr 22460/2015 z dne 7. 3. 2017 zoper obdolženega O. P. odredil pripor, katerega začetek je šteti od dneva in ure, ko so obdolženega na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana prevzeli slovenski varnostni organi, to je od 3. 3. 2017 od 20.00 ure dalje. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom X Ks 22460/2015 z dne 10. 3. 2017 pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora kot neutemeljeno zavrnil.

2Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila obdolženčeva zagovornica. Navaja, da je treba odvzem prostosti šteti že od 12. 12. 2016, ko je bil obdolženi prijet na Češkem, ne pa šele od 3. 3. 2017, ko je bil predan slovenskim organom. Pripor je bil odrejen s sklepom preiskovalnega sodnika 14. 9. 2015, pripor na podlagi sklepa preiskovalnega sodnika pa lahko traja največ en mesec. Nadalje opozarja, da podaljšanje pripora v obtožnici ni bilo predlagano. O uvedbi pripora 7. 3. 2017 ne bi smel odločati preiskovalni sodnik, ker je bila takrat obtožnica že vložena. Zagovornica izpodbija tudi presojo sodišča, ki je za obdolženega ugotovilo, da je pri njem podan priporni razlog begosumnosti. Izpostavlja, da v zvezi s predmetnim postopkom obdolženemu sploh ni bilo vročeno nobeno sodno pisanje. Obdolženi tako sploh ni mogel vedeti, da je v sodnem postopku. Nemogoče je torej zaključiti, da se pred njim skriva. Navaja tudi, da je bilo njegovo pravo bivališče policiji znano in bi ga bilo mogoče izslediti. Opozarja še, da obdolženi potrebuje redno zdravstveno oskrbo. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pripor zoper obdolženega odpravi, oziroma podrejeno, določi varščino.

3Vrhovni državni tožilec Mirko Vrtačnik je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP podal odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti in jo ocenil kot neutemeljeno. Obtožnica v trenutku odločanja o priporu še ni bila pravnomočna. Neupoštevna je tudi trditev, da tožilstvo v obtožnici ni predlagalo podaljšanja pripora. Pripor namreč začne teči od njegovega dejanskega izvrševanja v Republiki Sloveniji, to pa se je zgodilo šele 3. 3. 2017. V zvezi s pripornim razlogom begosumnosti pa vrhovni državni tožilec opozarja, da ga na naslovu, ki ga je sam obdolženi navajal kot svoj stalni naslov, ni bilo že od leta 2007. Na ozemlje Slovenije ga ne veže nobeno premoženje, v predmetnem postopku pa mu grozi visoka zaporna kazen. Na podlagi vseh teh okoliščin je mogoče utemeljeno sklepati, da bi v primeru obdolženčeve izpustitve iz pripora, ta pobegnil. Prav tako pa ni utemeljen predlog za odreditev varščine.

4Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

B.

5Državni tožilec je dne 29. 5. 2015 in z dopolnitvijo dne 24. 7. 2015 zoper soobdolžene O. P., M. Z. in D. S. zahteval opravo preiskave. V juliju 2015 je Okrožno sodišče v Mariboru sodišču v Pragi poslalo dve zaprosili za zaslišanje obdolženega P. Okrožno sodišče v Mariboru je 10. 8. 2015 zoper soobdolžene izdalo sklep o uvedbi preiskave, 7. 9. 2015 pa prejelo dopis Okrajnega sodišča v Pragi, da je bilo obdolženemu poslano vabilo za zaslišanje, ki pa ga ni bilo mogoče vročiti niti s pomočjo policije. Zaprosila za pravno pomoč zato ni bilo mogoče izvršiti. Dne 14. 9. 2015 je državni tožilec predlagal, da se zoper obdolženega odredi pripor in evropski nalog za prijetje. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom istega dne predlogu ugodil, odredil pripor, razpis tiralice in mednarodne tiralice ter odredil evropski nalog za prijetje.

6Državni tožilec je 19. 11. 2015 zoper M. Z., D. S. in O. P. vložil obtožnico. Obdolženi je bil na Češkem prijet 12. 12. 2016, zvečer 3. 3. 2017 pa je bil priveden na ljubljansko letališče, kjer so ga prevzeli slovenski organi. Takrat sta mu bila tudi vročena sklep o priporu z dne 14. 9. 2015 in obtožnica z dne 19. 11. 2015.

7Obdolženčev zagovornik je 4. 3. 2017 vložil pritožbo zoper sklep o priporu z dne 14. 9. 2015. Zunajobravnavni senat je pritožbi s sklepom dne 6. 3. 2017 ugodil, sklep o priporu razveljavil in zadevo vrnil preiskovalnemu sodniku v novo odločanje. Po razveljavitvi je dne 7. 3. 2017 preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru zaslišal obdolženega in izvedel priporni narok. Na naroku je državni tožilec predlagal odreditev pripora. Temu predlogu je preiskovalni sodnik s sklepom istega dne ugodil. Zunanjobravnavni senat je 10. 3. 2017 zavrnil pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora. Zoper navedena sklepa iz 7. 3. in 10. 3. 2017 je obdolženčeva zagovornica vložila obravnavano zahtevo za varstvo zakonitosti.

8Iz navedenega poteka postopka jasno izhaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru po razveljavitvi sklepa z dne 14. 9. 2015, o odreditvi pripora ponovno odločalo v času, ko je bila obtožnica že vložena. Z vložitvijo obtožnice je postopek zoper obdolženega prešel v novo fazo, ki ima za posledico prenehanje funkcionalne pristojnosti preiskovalnega sodnika za odreditev pripora.¹ V predmetni zadevi tako o odreditvi pripora s sklepom dne 7. 3. 2017 ne bi smel več odločati preiskovalni sodnik, ampak senat (prvi odstavek 207. člena ZKP). Pri tem ni relevantno, ali je bila obtožnica v tistem trenutku že pravnomočna ali ne. Zakon namreč zahtevo, da o priporu odloča senat, veže na trenutek vložitve, ne pa pravnomočnosti obtožnice. Ker je sklep o priporu, kljub temu, da je bila obtožnica že vložena, izdal preiskovalni sodnik namesto senata, je potrebno ugotoviti, da je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

9Pravnomočni sklep je zato treba razveljaviti, ni pa Vrhovno sodišče zadeve poslalo v ponovno odločanje. Dne 3. 3. 2017 je državni tožilec vložil predlog za podaljšanje pripora zoper obdolženega. Dne 24. 3. 2017 je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru s sklepom X Ks 5903/2016² predlogu državnega tožilca za podaljšanje pripora z dne 3. 3. 2017 ugodil in pripor po določilu drugega odstavka 272. člena ZKP podaljšal. Pripor zdaj torej teče na podlagi tega sklepa, zato za ponovno odločanje o odreditvi pripora ni podlage.

10Glede na to, da je bilo potrebno pravnomočni sklep razveljaviti že iz zgoraj navedenega razloga, se Vrhovno sodišče ni izrekalo o ostalih zatrjevanih kršitvah.

C.

11Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, saj je podana kršitev po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Zahtevi za varstvo zakonitosti je zato v skladu z določilom prvega odstavka 426. člena ZKP ugodilo in pravnomočni sklep razveljavilo.

12Na podlagi 98.a člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 98. člena ZKP, se sodna taksa ne določi, ker je bilo z izrednim pravnim sredstvom odločeno v obdolženčevo korist.

¹ Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 488.
² Dne 12. 2. 2016 je bil postopek zoper obdolženega izločen in se zdaj pred Okrožnim sodiščem v Mariboru vodi pod novo opravilno številko X K 5903/2016.