VSL Sklep II Ip 1454/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v točki I spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi, sklep o izvršbi z dne 20. 1. 2017 se v točki I izreka razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi izterjave zakonitih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice (2. točka predloga za izvršbo) in se v tem delu predlog za izvršbo zavrne in izvršba ustavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu točke I ter v delu točke II, v kateri je dolžniku naloženo, da upniku povrne izvršilne stroške v znesku 1,30 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter v točki III, potrdi.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I ugovor dolžnika zavrnilo, v točki II dolžniku naložilo, da mora upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 1,30 EUR v roku 8. dni z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je zavrnilo upnikov zahtevek za povrnitev stroškov, v točki III pa je zahtevek dolžnika za povrnitev stroškov ugovora zavrnilo.

2Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in se vrne v ponovno odločanje. Ugovor dolžnika je temeljil na dejstvu, da zakonita zastopnica upnikov v skladu s 26.a členom Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS ni obvestila, da dolžnik preživnino plačuje. Ugovorno stališče dolžnika je bilo, da je zakonita zastopnica upnikov neupravičeno pridobila sredstva in jih zato lahko sklad zahteva le od nje, ne pa od dolžnika. Dolžnik je zatrjeval in izkazoval, da je preživnino za vse otroke v spornem obdobju v celoti plačal in to na podlagi dveh sklepov o izvršbi oziroma sklepov o zavarovanju I 194/2013 in I 278/2014. Sodišče po nepotrebnem ugotavlja, da dolžnik ni zatrjeval, da je preživnino plačal za celotno obdobje od dneva izdaje sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu P 113/2007 in da je zatrjeval, da je preživnino plačeval v obdobju od januarja 2014 do decembra 2016. Dolžniku ni jasno, zakaj bi moral zatrjevati plačevanje preživnine za obdobje, na katerega se ne nanaša terjatev upnika. Sicer pa je v tej zadevi bistveno to, da je preživninska upravičenka prejemala preživnino na podlagi več pravnih podlag, in sicer od upnika v tem postopku ter na podlagi dveh sklepov o izvršbi oziroma dveh sklepov o zavarovanju. Do teh navedb pa se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo niti jih ni preverjalo in v zvezi s tem ni izvajalo s strani dolžnika predlaganih dokazov. Ključno namreč je, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnjeval prostovoljno, temveč na podlagi odločbe sodišča v izvršilnem postopku, v katerem je prišlo do realizacije s strani organizacije za plačilni promet. To pomeni, da dolžnik ni bil v položaju, da bi lahko vplival na izpolnitev do upnika. Dolžnik ni imel vpliva na okoliščino, da je prišlo do prehoda terjatve na upnika kot prevzemnika terjatve in zato ne vzdrži stališče sodišča, da bi lahko obveznost z učinkom prenehanja terjatve izpolnil dolžnik le do trenutka, ko ga je sedanji upnik obvestil o prehodu obveznosti nanj. Na to namreč dolžnik ni imel vpliva. Pavšalni pa so tudi zaključki v 8. točki obrazložitve sklepa, saj bi se ta dejstva moralo preverjati z izvajanjem vseh dokazov. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V obravnavani zadevi je upnik zoper dolžnika predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (odločbe sklada PS 20/2014 v zvezi z obvestilom z dne 14. 2. 2014), s čimer je izkazal, da je vstopil v razmerje do preživninskega zavezanca v položaj vseh treh otrok kot upnikov skladno s 28. členom Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu (Ur. l. RS, št. 25/97 s spremembami, v nadaljevanju ZJSRS). V skladu s 21.d členom ZJSRS sklad pisno obvesti otrokovega zakonitega zastopnika o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine, obvestilo sklada pa je skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Upnik je tako s priloženimi dokazili izkazal, da je skladno s 28. členom ZJSRS dolžnika obvestil o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka kot upnika, dolžnik pa v ugovornem postopku ni zatrjeval, da tega obvestila ni prejel oziroma da o prehodu terjatve ni bil obveščen.

6V postopku med upravnim organom, v katerem se odloča o pravici do nadomestila preživnine, dolžnik ni stranka v postopku in zato mu odločba ob izdaji le-te ni vročena. Ta odločba je bila dolžniku vročena skupaj z obvestilom o vstopu sklada v položaj otroka kot upnika, kar je razvidno iz obvestila sklada z dne 14. 2. 2014, katerega je dolžnik tudi prejel. Sklad vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine in to ne samo glede že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi še glede neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Trenutek prehoda terjatve pa je dan izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestne preživnine.¹

7Dolžnik tako lahko obveznost z učinkom prenehanja terjatve izpolni preživninskemu upravičencu do trenutka, ko ga je sklad obvestil o prehodu terjatve nanj (do 14. 2. 2014). S tem, ko je bil dolžnik s strani sklada kot upnika v tem postopku obveščen o prehodu terjatve, je bil dolžnik obveščen s prejetim obvestilom o vstopu sklada v terjatev iz naslova preživninske obveznosti. Načeloma velja, da dolžnikova obveznost zaradi izpolnitve preživninski upravičenki preneha le, če za prehod terjatve dolžnik ne bi vedel, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve (419. člen OZ). S trenutkom, ko je bil dolžnik obveščen, da je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, pa bi z izpolnitvijo obveznosti mladoletnim otrokom oziroma njihovi zakoniti zastopnici njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik oziroma sklad odobril izpolnitev (drugi odstavek 280. člena OZ), kar pa dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni trdil. Dolžnikova pravilna izpolnitev je tako do prejema obvestila o prehodu terjatve preživninski upravičenki na način, kot je določen v izvršilnem naslovu oziroma zakoniti zastopnici otrok, od prejema obvestila o prehodu terjatve in o prvem izplačilu pa le novemu upniku oziroma skladu, prejšnjemu upniku pa le s soglasjem sedanjega upnika.

8Dolžnik bi lahko pri sedanjem upniku sprožil postopek po določbi 21.f člena ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha ali na zahtevo zakonitega zastopnika oziroma na zahtevo preživninskega zavezanca oziroma dolžnika, če dokaže, da je plačal zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost oziroma sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist oziroma če je preživninsko obveznost prevzel dolžnikov dolžnik oziroma če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine. Da bi dolžnik takšen postopek sprožil, ne zatrjuje v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

9Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi trdil in dokazoval, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti po dveh sklepih o izvršbi oziroma sklepih o zavarovanju sodišča prve stopnje I 194/2013 in I 278/2014. Izrecno je izpostavil, da je nekaj zneskov zakoniti zastopnici mladoletnih upnikov plačal prostovoljno, večino zneskov pa je v teh izvršilnih postopkih oziroma postopkih zavarovanja zakonita zastopnica upnikov pridobila v skladu s prisilno izvršitvijo, ko je organizacija za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, izvajala oziroma poplačevala terjatev upnikov po sklepu o izvršbi. Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve sklepa navedlo, da je v zadevi I 278/2014 dolžnik v ugovoru zatrjeval, da zakonita zastopnica mladoletnih upnikov prejema nadomestilo preživnine in je zato ugovoru dolžnika ugodilo ter sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Navedlo je tudi, da je podobno ugovorne navedbe dolžnika upoštevalo tudi v postopku I 194/2013. Dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep izpostavlja, da gre za drugačno situacijo, saj glede na to, da so se poplačila v izvršilnem postopku izvrševala prisilno, ni bil v položaju, da bi lahko vplival na izpolnitev obveznosti do sedanjega upnika. Tem navedbam pa ni mogoče slediti, saj je bil dolžnik o vstopu sklada v položaj otroka obveščen, teh navedb pa sedaj v tem izvršilnem postopku ne more uveljavljati, temveč jih lahko uveljavlja le v izvršilnih postopkih, da preživninski upravičenec ni aktivno legitimiran za izterjavo preživninske terjatve, ki je z izvršljivo odločbo sklada prešla na sklad kot novega upnika (sklep VSL I Ip 4448/2007 z dne 6. 2. 2008; VSL I Ip 2152/2009 z dne 14. 10. 2009). Dolžnik tako v ugovoru ne zatrjuje pravilne izpolnitve upnikove terjatve, zaradi katere bi njegova obveznost do upnika prenehala, temveč zatrjuje nepravilno izpolnitev (plačilo obveznosti mladoletnim otrokom). V tem postopku namreč ne gre za izterjavo preživnine, ki jo dolžnik dolguje otrokom, temveč za izterjavo nadomestila preživnine, ki jo dolžnik dolguje skladu.

10Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da se sodišče ni opredelilo do ugovornih trditev, da je preživninska upravičenka prejemala preživnino na več pravnih podlagah. Te trditve na odločitev v konkretnem primeru ne vplivajo, saj ukrepanje upnika v okviru pooblastil, danih v ZJSRS, ni predmet presoje v tem postopku. Do pravno nepomembnih trditev pa se sodišče ni dolžno opredeljevati. Preživninska obveznost je le ena in jo je dolžnik dolžan izpolniti le enkrat, vendar mora dolžnik pravilno poskrbeti za svojo obrambo. Tako v tem izvršilnem postopku ne more uveljavljati plačila iz drugih izvršilnih postopkov, temveč lahko v tem postopku uspe le v primeru pravilne izpolnitve sedanjemu upniku.

11V okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo tudi za zakonite zamudne obresti od posameznega zneska nadomestila preživnine (2. točka predloga za izvršbo). Upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine. Pravica do zakonitih zamudnih obresti ne izhaja iz odločbe z dne 16. 1. 2014, v kateri je v 4. točki izreka zapisana le dolžnost sklada od preživninskega zavezanca izterjati izplačana sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov izplačanih nadomestil preživnine za čas od dneva vsakega izplačila nadomestila preživnine do vračila. V skladu s 21. členom ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba sklada glede zakonitih zamudnih obresti ne zadošča. Seveda to ne pomeni, da upnik do zakonitih zamudnih obresti ni upravičen, vendar njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje ( sklep II Ips 128/2004 in II Ips 68/2005).

12Glede na navedeno je pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep v točki I spremenilo tako, da je ugovoru delno ugodilo, sklep o izvršbi z dne 20. 1. 2017 v točki I izreka razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi izterjave zakonitih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice (2. točka predloga za izvršbo) in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu točke I ter v delu točke II, v kateri je dolžniku naloženo, da upniku povrne izvršilne stroške v znesku 1,30 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter v točki III, potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka kljub delni spremembi izpodbijanega sklepa, saj je s pritožbo uspel le glede stranske terjatve (154. in 165. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 649/2001.