21.f člen ZJSRS

Položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila pre

Za veljavnost prehoda terjatve na Sklad obvestilo preživninskemu zavezancu (dolžniku) sicer ni potrebno, se pa z obvestilom zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel pravilno izpolnitev. Dolžnica bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila preživninskemu upravičencu le do trenutka, ko jo je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Dolžničina obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku tako prenehala le, če za prehod terjatve dolžnica ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnica izvedela, da je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo hčerki njena preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril. Glede zatrjevanega preživljanja hčerke v spornem obdobju bi lahko dolžnica pri upniku sprožila postopek po 21f. členu ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika, ali na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva mese

Upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine. Pravica do zakonitih zamudnih obresti ne izhaja iz odločbe z dne 16. 1. 2014, v kateri je v 4. točki izreka zapisana le dolžnost sklada od preživninskega zavezanca izterjati izplačana sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov izplačanih nadomestil preživnine za čas od dneva vsakega izplačila nadomestila preživnine do vračila. V skladu s 21. členom ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba sklada glede zakonitih zamudnih obresti ne zadošča. Seveda to ne pomeni, da upnik do zakonitih zamudnih obresti ni upravičen, vendar njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje (sklep II Ips 128/2004 in II Ips 68/2005).

Sklep o prekinitvi postopka, izdan na podlagi 147. člena ZUP v postopku odločanja o pravici do nadomestila preživnine, ni sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. S pritožbo tožeče stranke, o kateri se odloča z izpodbijano odločbo, se je izpodbijal šele sklep o prekinitvi postopka in s tem sklep, izdan med postopkom odločanja o pravici do nadomestila preživnine, medtem ko o pravici do nadomestila preživnine oziroma njenem prenehanju prvostopenjski organ v ponovljenem postopku še sploh ni odločil. Zato ni bilo podlage za odločanje o pravici na podlagi 252. člena ZUP, obenem pa ni razvidno, da bi bili za prenos oziroma prevzem pristojnosti za odločanje s strani organa druge stopnje (Ministrstva), ki praviloma ni dovoljen, izpolnjeni posebni pogoji iz 18. člena ZUP.

Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki je oddan v rejništvo, kar pomeni, da je izpolnjen tudi zakonski dejanski stan iz določbe 3. alinee 21f. člena ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha, če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.

Za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek izvršbe je dovolj že med strankama nesporni izvršilni naslov. Brezplačna pravna pomoč je bila namreč odobrena zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilnem postopku pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da bo v fazi pravnega svetovanja mogoč dogovor, katero izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe bo predstavljalo vsebino predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Postopek za uveljavljanje nadomestila preživnine je namenjen izključno varstvu in koristim mladoletnega otroka. Katerakoli druga oseba (predvsem preživninski zavezanec) ne more imeti položaja stranke, saj se o njegovih pravicah in obveznostih v tem postopku ne odloča.

Za obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne zadostuje, da dolžnik le navaja pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, in predloži dokaze za svoje trditve, temveč mora svoje pravno pomembne navedbe tudi argumentirati.

Otrokova terjatev (na podlagi 28. člena ZJSRS) do preživninskega zavezanca preide na Jamstveni in preživninski sklad RS(Sklad) z dnem izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do nadomestila, kar pomeni, da Sklad ne vstopi v pravice otroka kot upnika le do višine dejansko izplačanih sredstev, ampak do višine pravic, zagotovljenih z ZJSRS, vendar pa zaradi tega preživninski zavezanec kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Ker ima torej tožnik kot preživninski zavezanec zoper Sklad, vse ugovore, ki bi jih imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o pravici do nadomestila preživnine, ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu ne gre položaj stranke v postopku priznanja pravice do nadomestila preživnine.

Z navedbami, da je poravnal preživninsko obveznost, preživninski zavezanec ne more izkazati pravnega interesa v postopku uveljavitve pravice otroka do nadomestila preživnine.

Materialni predpis tako ne daje preživninskemu zavezancu neposrednega položaja ne aktivne ne pasivne stranke, saj je postopek za uveljavitev nadomestila preživnine namenjen izključno varstvu koristi mladoletnega otroka, kateremu je plačevanje preživnine že določeno, vendar pa se ta obveznost ne izpolnjuje. Preživninski zavezanec tako ne more imeti položaja stranke, saj se o njegovih pravicah ali obveznostih v tem postopku ne presoja. Morebitna udeležba v zvezi z določbo 21.f člena ZJSRS pa je mogoča le, če preživninski zavezanec dokaže, da je plačal vse preživninske obveznosti za nazaj in dva meseca vnaprej oziroma da je te prevzel njegov dolžnik.