VSK Sklep CDn 108/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da se ne dovoli pri hipoteki ID 1 na podlagi Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 19.10.2016 vpis v korist novega imetnika hipoteke L. d.o.o.. Predlagateljev ugovor proti taki odločitvi pa je z izpodbijanim sklepom z dne 8.3.2017 zavrnilo.

Proti odločitvi se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki. Ne strinja se z argumentom prvostopenjskega sodišča, da bi lahko zemljiškoknjižno sodišče vpisalo prenos hipoteke na novega upnika le po uradni dolžnosti in na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o taki spremembi. Meni, da bi sodišče moralo uporabiti 125. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki dovoljuje, da lahko sodišče o tistih vpisih, o katerih primarno odloča po uradni dolžnosti, odloči tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga. Tretji odstavek 88. člena ZZK-1, na katerega se je sklicevalo sodišče v izpodbijanem sklepu, sicer določa, da če terjatev zavarovana s pogodbeno hipoteko, pri kateri je vpisana zaznamba izvršbe, preide na novega upnika, sodišče o vpisu spremembe imetnika hipoteke odloči po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi, vendar tretji odstavek 125. člena omogoča, da se v takih primerih odloči tudi na predlog. Pogodba o potrditvi odstopa, ki je bila priložena zemljiškoknjižnemu predlogu, po mnenju pritožnika izpolnjuje vse pogoje iz 40. člena ZZK-1. Terjatev preide na novega upnika že s samo cesijo, ki se izvede po določbah OZ. Razlaga, s katero bi bilo možno pogodbeno hipoteko, pri kateri je vpisana zaznamba izvršbe, prenesti zgolj po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, bi hipotekarnim upnikom v celoti onemogočila možnost razpolaganja s pogodbeno hipoteko v primerih, ko je izvršba v skladu s 194. členom ZIZ ustavljena, ker nepremičnine v izvršbi ni bilo mogoče prodati. V tem primeru namreč hipotekarni upnik kljub ustavitvi izvršbe še vedno obdrži hipoteko na nepremičnini. Razlaga izpodbijanega sklepa hipotekarnemu upniku v celoti odvzema možnost razpolaganja s hipoteko. V obravnavanem primeru gre za pogodbeno hipoteko, banka pa je z odstopom terjatev, zavarovanih s hipoteko, na predlagatelja veljavno prenesla tudi konkretno hipoteko. Da je pogodbeno hipoteko, pri kateri je vpisana zaznamba izvršbe, možno prenesti tudi z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga brez obvestila izvršilnega sodišča, izkazuje tudi praksa preostalih zemljiškoknjižnih sodišč, ki takšen prenos dovoljuje. V zvezi s tem prilaga več sklepov.

Pritožba ni utemeljena.

Iz zemljiškoknjižnih podatkov za parcelo št. 679/2 je mogoče ugotoviti, da je (z začetkom učinkovanja 21.12.2011) vknjižena hipoteka (ID 1) v korist imetnice banke z zaznambo neposredne izvršljivosti, dne 26.1.2015 pa je bila zaznamovana tudi izvršba (opr. št. In 4/2015), ki učinkuje že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba navedene hipoteke. "Pogodba o potrditvi odstopa", ki je podlaga predlaganemu vpisu, je bila sklenjena kasneje in sicer dne 19.10.2016, vpis pa predlagan 11.11.2016, torej v času, ko je izvršilni postopek že tekel. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno obrazložilo, da je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1, torej vpisati spremembo imetnika hipoteke le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi. Pri tem ne gre za vprašanje, ali je to vpis, ki ga je mogoče opraviti le po uradni dolžnosti, ali tudi na predlog v smislu 125. člena ZZK-1, temveč za vprašanje, katera je tista listina, ki v primeru, kot je obravnavani, omogoča vpis novega upnika. Med izvršilnim postopkom je to mogoče le v skladu s 24. členom ZIZ, ko novi upnik prevzame izvršbo, zaradi česar je izvršilno sodišče tisto, ki z ustrezno odločbo in obvestilom o tej spremembi seznani zemljiškoknjižno sodišče, ki opravi spremembo imetnika hipoteke že po uradni dolžnosti.

Neutemeljen je tudi pritožnikov argument, povezan s 194. členom ZIZ. Če je izvršba ustavljena, namreč ostane hipoteka vpisana v korist upnika iz izvršilnega postopka, ki lahko z njo razpolaga.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.