VSK Sklep CDn 307/2016

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju: sodišče) zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep Dn 130302/2015 z dne 6.7.2015, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrnila predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice pri uvodoma navedenih nepremičninah na novega imetnika, J. P. (1. točka izreka). Obenem je odločilo, da predlagateljica sama nosi stroške vložitve ugovora (2. točka izreka).

Zoper sklep se je pritožila predlagateljica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagateljica je bila že pred vložitvijo predloga seznanjena s sodno prakso Višjega sodišča v Kopru, ki se nanaša na izvajanje 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Sodna praksa (sklepa Višjega sodišča v Kopru CDn 159/2013 in Cdn 356/2014) ne daje pravne podlage za takšno odločitev, saj ne gre za primerljive zadeve. Predlog je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da listin državnih organov ni mogoče vzpostavljati, v konkretnem primeru pa gre za listino organa občinske samouprave, odločbo Oddelka za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine C., izdano dne 21.8.1967 pod številko 462-09/62-119-3/0 v zadevi nadrobne delitve skupnih zemljišč agrarne skupnosti v k.o. D. in O., s katero je navedeni organ odločil, da se za prilaščena s strani J. P. smatrajo navedena zemljišča agrarne skupnosti. Prilastitelj na podlagi pravnomočne odločbe takrat iz neznanih razlogov ni izvedel vpisa v zemljiško knjigo, zato so nepremičnine še vedno vpisane pri vložku št. k.o. D. na ime neznanih in neugotovljenih "upravičencev vasi D." oz. neke "bivše agrarne skupnosti". Predlagateljica bi želela urediti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, vendar ne razpolaga z listino, sposobno za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Odločba je bila v navedenem postopku zagotovo izdana, saj so lastninsko pravico vpisali vsi ostali prilastitelji (skupaj 129) na podlagi enakih odločb. Prilastitelj je listino izgubil, predlagateljica pa je ni uspela najti v svojem arhivu. Zaradi iskanja izvirnika listine je predlagateljica opravila poizvedbe na Občini C., v Arhivu Slovenije, v Zgodovinskem arhivu mesta Ljubljane, na Upravni enoti C. in na Ministrstvu za pravosodje, vendar je od vseh možnih ustanov dobila odgovor, da te dokumentacije ne hranijo oz. je nimajo v svojem arhivu. Predlagateljica prilaga tudi sklep o začetku in dokončanju postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine Dn. št. 1826/2005 Okrajnega sodišča v Cerknici, ki je v identičnem primeru vzpostavitve odločbe zahtevku predlagatelja, Župnije C. ugodilo. Predlagateljica je edina, ki zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim na podlagi delitve skupnih zemljišč ni uspela urediti. Tudi nima druge možnosti kot postopek vzpostavitve listine, saj originala ali kopije odločbe ni uspela najti, prav tako ne more v skladu z določili Stvarnopravnega zakonika uveljavljati priznanje lastninske pravice zoper "neko bivšo agrarno skupnost" in po nobenih predpisih ni možna obnova spisa. Če ne bo uspela v predmetnem postopku, bo zadeva za predlagateljico trajno nerešljiva. Pritožnica opozarja, da je v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine cela vrsta varovalk in procesnih možnosti pravnega varstva vsem upravičencem, zaradi katerih se institut ne more zlorabiti. Institut je v zakon umeščen iz razloga, da se z njegovo pomočjo pravno ureja različne življenjske situacije, ki se jih na drug način ne da. ZZK-1 nikjer ne omejuje, da je postopek namenjen le vzpostavitvi zasebnih listin. Sodišče navaja, da bi moral konkretno listino "vzpostaviti" oz. ponovno izdati organ, ki je listino izdal oz. so bila nanj prenesena pooblastila. Občina C. tovrstnih pooblastil nima več, Upravna enota C. pa nima pravne podlage za izvedbo konkretnega postopka. Sodišče tudi navaja, da bi moral predlagateljica istočasno vložiti predlog, s katerim bi predlagala vpis lastninske pravice na svoje ime in ne na ime svojega pravnega prednika, s čimer se pritožnica ne strinja.

Pritožba ni utemeljena.

ZZK-1 v prvem odstavku 234. člena določa, da se postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine začne: 1. če predlagatelj verjetno izkaže: - da je bilo v njegovo korist ali v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, - da se je ta listina uničila oziroma se je izgubila; 2. če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo v korist predlagatelja postopka. Po določbi sedmega odstavka 234. člena ZZK-1 se pravila o vzpostavitvi listine (zemljiškoknjižnega dovolila) uporabljajo tudi za druge listine, ki ustrezajo pogojem za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka.

Predlagateljica je v predmetnem postopku predlagala vzpostavitev listine - odločbe o prilastitvi Oddelka za splošne zadeve in družbene službe SO C. št. 462-09/62-119-3/0, s katero se kot prilaščene v korist prilastitelja J. P., katerega pravna naslednica je predlagateljica, smatrajo uvodoma navedene nepremičnine. Gre za odločbo državnega organa, ki ne izkazuje, da je bilo v korist pravnega prednika predlagateljice izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Zemljiškoknjižno dovolilo je namreč sestavina razpolagalnega pravnega posla, ki ga vključuje pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice. Zato ni izpolnjena predpostavka za vzpostavitev listine po prvi alineji 1. točke prvega odstavka 243. člena ZZK-1. Prav tako pa ni možna vzpostavitev listine ob upoštevanju sedmega odstavka 234. člena ZZK-1, saj se navedena določba nanaša samo na zasebne listine, ne pa tudi na javne listine, kot je odločba, katere vzpostavitev je predlagana. Postopek vzpostavitve listine je namreč zakonodajalec uvedel zaradi vzpostavitve zasebnih listin, s katerimi v preteklosti zaradi podcenjevanja zemljiškoknjižnih vpisov stranke niso ravnale skrbno. Za javne listine, sploh takšne, ki se hranijo trajno (za upravne odločbe to določa 7. točka prvega odstavka 194. člena Uredbe o upravnem poslovanju), to ne velja, zato jih ni mogoče vzpostaviti v zemljiškoknjižnem postopku, temveč mora, tako kot je navedlo že sodišče prve stopnje, za vzpostavitev listine poskrbeti organ, ki je takšno listino izdal, če pa tega organa ni več, njegov pravni naslednik. Tudi kolikor se pritožnik smiselno sklicuje, da organ, ki naj bi bil pravni naslednik organa, ki je listino izdal, nima pravne podlage, ki bi omogočala vzpostavitev (obnovo) javne listine, to ni razlog, da bi zato prišle v poštev določbe ZZK-1 o vzpostavitvi listine. Tako se je izreklo naslovno sodišče že v odločbi VSK sklep CDn 197/2015. Pritožnica tudi ne more uspeti z ugovorom, da je drug predlagatelj v postopku vzpostavitve istovrstne listine uspel, saj odločbi, na katere se sklicuje, nista bili predmet pritožbenega preizkusa. Ker je že iz navedenih razlogov izpodbijana odločitev pravilna, ostale pritožbene navedbe ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (35. člen Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).