VSL Sklep VII Kp 3896/2017

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Okrajno sodišče v Trebnjem je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 277. člena in prvim odstavkom 52. člena ZKP zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun.

2Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagala, naj višje sodišče pritožbi ugodi, razveljavi sklep sodišča prve stopnje in obtožni predlog dopusti.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo državne tožilke, da opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu zoper obdolženega A. A. vsebuje konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 300. člena KZ-1. Obdolžencu se očita, da je resno zagrozil, da bo napadel osebo, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, s tem, da je v prostorih Zavoda za prestajanje kazni zapora ... (ZPKZ) dne 13. 6. 2016 zagrozil, da bo obračunal s pravosodnim policistom B. B., da ga bo zunaj poiskal, počil in zaklal, dne 16. 6. 2016 pa je B. B. zagrozil, da bo že videl, ker je pisal bedarije v UZ, da za vse pride čas in tudi zanj bo.

5Sodišče prve stopnje je zaključilo, da se v opisu kaznivega dejanja v obtožnem aktu ne zatrjujejo zakon oziroma podzakonski predpis in konkretne zakonske določbe, na podlagi katerih je oškodovanec kot pooblaščena uradna oseba opravljal uradne naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij v kritičnem trenutku napada oziroma grožnje z napadom. Državna tožilka pravilno poudarja, da se v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja zatrjuje, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v prostorih ZPKZ, da je obdolženec grozil pravosodnemu policistu, kar jasno izkazuje status oškodovanca, da je bil v času groženj uradna oseba, ki je v prostorih ZPKZ kot pravosodni policist opravljal naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje preozko, saj ne upošteva, da se v Republiki Sloveniji kazenske sankcije ter drugi ukrepi, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku, izvršujejo na podlagi temeljnega zakona, to je Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), in skladno z določbo 201. člena navedenega zakona v okviru Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij kot organa v sestavi ministrstva, pristojnega za pravosodje. Upravo pa sestavljajo notranje organizacijske enote: generalni urad, zavodi za prestajanje kazni zapora, ki imajo lahko dislocirane oddelke in prevzgojni dom. Tudi 86. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) v prvem odstavku določa, da obsojenci prestajajo kazen zapora v zavodih za prestajanje kazni, ki jih določa zakon. Zavodi za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) opravljajo naloge, določene v tretjem odstavku 202. člena ZIKS-1 in med temi pod točko 1 tudi neposredno izvrševanje zapora ter pripora v skladu z zakonom ter druge naloge. Delavci uprave so delavci s posebnimi dolžnostmi in posebnimi pooblastili (pooblaščene uradne osebe in druge delavci), pooblaščene uradne osebe pa so delavci pravosodne varnostne policije (v nadaljevanju: pravosodni policisti), ki opravljajo naloge varovanja in nadzora (214. člen ZIKS-1). Naloge oziroma zadolžitve pravosodnih policistov so konkretneje določene v določbah 235. do 240. člena ZIKS-1. Med temi nalogami je ena od ključnih ravno skrb za varnost, red in disciplino v varovanih objektih, spremljanje varovane osebe zunaj zavoda, nadziranje in organiziranje dela v delavnicah, skrb za poklicno in delovno usposabljanje obsojencev, sodelovanje v izvajanju programov obravnave in nadziranje obsojencev na zunanjih deloviščih, skrbijo tudi za delovanje varovanih objektov in oseb, smejo obsojence odstraniti iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in ga odvesti v poseben prostor, če so podani zakonski pogoji; za zagotovitev varnosti, reda in discipline smejo pravosodni policisti izdajati ukaze, opraviti osebni pregled obsojenca, pregled bivalnih prostorov, pregled osebne prtljage obsojencev in oseb, ki prihajajo v varovani objekt in imajo tudi druge zadolžitve, smejo pri opravljanju uradnih nalog uporabiti strelno orožje pod določenimi pogoji, smejo uporabiti prisilna sredstva zoper obsojence, če drugače ne morejo preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali večje materialne škode, skratka njihova temeljna naloga je naloga varovanja in nadzora obsojencev v Zavodih za prestajanje kazni zapora.

7Iz navedenih razlogov je zato konkretizacija zakonskega znaka opravljanje naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij v konkretnem opisu obtožnega predloga povsem zadostna, glede na zatrjevanje kraja kaznivega dejanja - v prostorih ZPKZ, statusa oškodovanca "pravosodni policist, pa tudi iz navedb, "da ga bo zunaj poiskal, počil in zaklal", je možno razumeti, da je obdolženec grozil pravosodnemu policistu, ki je v ZPKZ opravljal naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.