VSRS Sklep I R 19/2015

Predlog se zavrne.

1Pred Okrožnim sodiščem v A. teče nepravdni postopek zaradi spremembe ureditve stikov med predlagateljem in njegovim mladoletnim sinom.

2Predlagatelj je podal predlog za delegacijo pristojnosti v skladu z določilom 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da so v konkretnem primeru podani drugi tehtni razlogi za delegacijo na drugo stvarno pristojno sodišče izven pristojnosti Višjega sodišča v A. Poudarja, da je nasprotna udeleženka že dolga leta (gotovo več kot petnajst) zaposlena na sodišču, in sicer najprej kot sodna zapisnikarica, pred več kot desetimi leti pa je postala vodja Urada predsednika Okrajnega sodišča v A. Iz teh razlogov ima tudi na Okrožnem sodišču v A. med sodniki številna znanstva, s katerimi se pogosto hvali in predlagatelju grozi, da otroka prav zaradi tega "ne bo nikoli dobil". Obe sodišči sta se do avgusta 2008 nahajali v isti stavbi, v kateri nista bili prostorsko ločeni, zato so se uslužbenci vsakodnevno srečevali. Nasprotna udeleženka je bila kot sodna zapisnikarica za pisanje dodeljena tako sodnikom okrajnega kot tudi okrožnega sodišča, ko je bilo to potrebno. Poleg tega je splošno znano, da okrajni sodniki sčasoma napredujejo na okrožno sodišče; tudi v konkretni zadevi sodeča sodnica je bila, preden je postala okrožna sodnica, sodnica na Okrajnem sodišču v A. Tudi po preselitvi okrajnega sodišča v nove prostore je povezanost med obema sodiščema ostala - Okrajno sodišče v A. je organizacijska enota Okrožnega sodišča v A., zaradi česar je nasprotna udeleženka glede na njeno delovno mesto še vedno v stikih tudi s sodniki okrožnega sodišča. Predlagatelj opozarja, da se mu je dvom o korektnosti postopka, ki traja že leto in pol, in o nepristranskosti odločanja, zlasti glede na naravo sporne zadeve, porajal že od samega začetka, sedaj pa se samo še krepi, tako da je prerasel v prepričanje, da v zadevi ne bo nepristransko odločila nobena od sodnic na družinskem oddelku Okrožnega sodišča v A., prav tako pa tudi ne noben od drugih sodnikov na tem sodišču, zato je predlagana delegacija nujna. Ni dvoma, da je prizadet vsaj videz nepristranskosti sojenja. Celoten nepravdni postopek za razširitev predlagateljevih stikov z mladoletnim sinom se razvija počasneje, kot je sicer običajno za tovrstne postopke, ki so prioritetni in je treba v njih zaradi varstva koristi otroka postopati hitro. Predlagatelju vzbuja dvom v korektnost postopka predvsem pomanjkanje ažurnosti in ekspeditivnosti sodišča, skupaj z vodenjem glavnih obravnav in določenimi izjavami razpravljajoče sodnice. Težko je razumeti, da se prednostni postopek odvija tako počasi in s toliko zapleti. Čeprav je bila izvedenka v zadevi postavljena že maja 2014, izvedensko mnenje še ni izdelano, za kar ne more biti odgovorna le izvedenka in njena preobremenjenost, saj ima sodišče na voljo vzvode, da tako odlašanje prepreči. Prav tako sodišče nerazumljivo odlaša z odločitvijo o predlagani začasni odredbi (od predloga so minili že štirje meseci in pol), predlagateljeva nadzorstvena pritožba zoper razpravljajočo sodnico pa je bila zavrnjena.

3Predlog je bil vročen nasprotni udeleženki, ki je nanj odgovorila in predlagala njegovo zavrnitev.

4Predlog ni utemeljen.

5Po 67. členu ZPP (primerjaj tudi 37. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celotno sodišče.

6Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Vrhovno sodišče je že večkrat obrazložilo, da delegacija pristojnosti ni niti sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nevestno delo in zavlačevanje postopka, saj imajo stranke v teh primerih z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute.¹ Drži sicer, da ima (lahko) nasprotna udeleženka zaradi svoje prejšnje in sedanje zaposlitve na Okrajnem sodišču v A. številna znanstva tudi s sodniki stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v A., vendar je treba posebej poudariti, da je zagotovitvi subjektivne nepristranskosti sojenja v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika (primerjaj 70. in naslednje člene ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Tesnejše poznanstvo stranke s posameznim sodnikom in dvom o njegovi nepristranskosti je lahko le razlog za izločitev tega iz sojenja v konkretni zadevi, ne more pa biti razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.² Nujna delegacija (66. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), na katero se tudi sklicuje predlagatelj, pa bi prišla v poštev (zgolj oziroma šele) v primeru, če (oziroma ko) bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča. Predpostavka za tovrstno delegacijo je namreč izločitev sodnika ali sodnikov iz razlogov in po postopku, določenem z ZPP, zaradi česar pri krajevno pristojnem sodišču ni nobenega sodnika, ki bi lahko odločal (oziroma se senat ne more sestaviti tako, kot je predpisano). Ne zadošča torej le obstoj izločitvenih razlogov, ampak morajo biti ti izkazani v obliki sklepa, s katerim je bilo ugodeno zahtevi za izločitev sodnika ali sodnikov (73. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7Vrhovno sodišče nadalje poudarja, da se nepristranskost sodnika domneva. Sodniki morajo pri izvajanju svoje funkcije vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe, ki se ji morajo posvečati s polno predanostjo in izpolnjevati svoje obveznosti po svojih najboljših močeh (primerjaj 2. in 37. člen Zakona o sodniški službi, v nadaljevanju ZSS). Ti zakonski določbi lahko sicer sodnik prekrši tudi z nevestnim delom in z neutemeljenim zavlačevanjem postopka, toda to - kar je za konkretno odločitev bistveno - ni razlog za delegacijo pristojnosti. Pripomniti velja, da pa navedeno še ne pomeni, da v primeru utemeljenosti trditev o tem, da sodnik oziroma sodnica, ki mu (ji) je zadeva dodeljena, dela počasi in s procesnimi dejanji zavlačuje oziroma jih opravlja v daljših rokih, kot pa je to potrebno (in mogoče), proti njemu (njej) ni mogoče ukrepati.³

8Prejšnja in sedanja zaposlitev nasprotne udeleženke na okrajnem sodišču v istem kraju, kot je tudi okrožno sodišče, ki vodi postopek v konkretni zadevi, ni tak tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, kar potrjuje tudi okoliščina, da je bil predlog za delegacijo podan šele po enem letu in pol od začetka postopka in nepravdni spis obsega že 279 listovnih številk. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. Vrhovno sodišče je zato neutemeljen predlog za delegacijo zavrnilo.

¹ Izražanja dvoma v korektno vodenje postopka ter očitkov sodišču na ta račun ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP - primerjaj sklepe I R 200/2012, I R 40/2013 idr.
² Navedene okoliščine ne morejo utemeljiti vsesplošnega dvoma v nepristranskost celega sodišča.
³ Primerjaj 79.a člen in naslednje ZSS ter sklep Vrhovnega sodišča RS I R 26/99 z dne 12. 5. 1999.