VDSS Sklep Pdp 783/2016

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v I. točki izreka razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino 3.560,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2012 do plačila. V II. točki izreka je zavrnilo višji tožnikov zahtevek (za plačilo 3.542,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2012 do plačila). V III. in IV. točki izreka je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 179,37 EUR in za tožnika plačati stroške postopka v znesku 671,32 EUR na račun prvostopenjskega sodišča. V V. točki izreka je tožniku naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 21,59 EUR.

2Zoper I., III. in IV. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi nasprotuje presoji sodišča prve stopnje o podani odškodninski odgovornosti tožene stranke. O istem historičnem dogodku je bilo v pravnomočno končanem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti ugotovljeno, da ni podana odškodninska odgovornost glavnega izvajalca dela in tožene stranke. Meni, da prvostopenjsko sodišče ni kritično ocenilo izpovedbe tožnika, ki je prilagojena potrebam tega postopka. Izpovedba tožnika v tem sporu glede odrejanja dela v času delovne nezgode in o opozarjanju nadrejenega delavca na drsnost tal se ne ujema z njegovo izpovedbo v pravdnem postopku, kar po stališču tožene stranke vzbuja resen dvom v njeno verodostojnost. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je štelo izpovedbo tožnika za verodostojno. V zvezi z ugotovitvijo vremenskih razmer je sodišče prve stopnje kršilo določbo pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Napačno je ugotovilo oziroma povzelo vsebino listine, saj je bila temperatura na dan škodnega dogodka ob 7.00 zjutraj 7,4 -C, v zadnjih 24 urah pa ni bilo nič padavin. Ker je sodišče navedlo, da je bila temperatura 2 -C in da je v zadnjih 24 urah zapadlo 0,2 mm padavin, je zmotno zaključilo, da je tožniku spodrsnilo zaradi ledu ali slane na kesonu. Pred škodnim dogodkom je bila ob 21. uri zvečer temperatura 8,2 -C in ni bilo nobenih padavin. Temperatura se je ponoči spustila za eno stopinjo, zjutraj pa je bila še vedno krepko nad lediščem. Nobena od zaslišanih prič ni potrdila tožnikove izpovedbe, da je bilo v času delovne nezgode ledeno. Tla v kesonu niso bila spolzka, sploh pa ne tako, da bi tožnikovo delo zaradi tega postalo nevarno. Vlažnost sama po sebi ne povzroča spolzkosti, zlasti ne ob primerni obutvi, ki je bila tožniku zagotovljena. Pred škodnim dogodkom je tožnik natovoril že tri opaže in je videl podlago kesona, zato ne gre za neobičajne, neobvladljive in življenju nevarne razmere. Delo na gradbišču se opravlja v vseh vremenskih razmerah. Tudi tožnik je dolžan sam poskrbeti za lastno varnost. Tožena stranka vztraja, da ni ravnala protipravno. Tožena stranka nasprotuje tudi previsoko odmerjeni odškodnini. Zahteva povračilo stroškov postopka s pritožbo.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da se je tožnik poškodoval dne 11. 10. 2011 pri opravljanju dela na gradbišču, ob 7.30 uri, ko se je na tovornjak natovarjal opaž. Verjelo je tožniku, da je bilo na kesonu tovornjaka ledeno in spolzko, da mu je zaradi tega zdrsnilo in da je na to predhodno opozoril delovodjo A.A.. Da je tožnikova izpoved verjetna in prepričljiva, je sodišče zaključilo na podlagi podatkov iz listine - dopisa Agencije Republike Slovenije za okolje z dne 13. 3. 2013, in sicer je bila na dan škodnega dogodka ob 7.00 uri temperatura 2 -C, v zadnjih 24 urah pa je padlo 0,2 mm padavin.

6Pravilno tožena stranka v pritožbi opozarja, da je takšna ugotovitev o vremenskih razmerah protispisna, oziroma da gre za ugotovitev, ki se nanaša na dan pred škodnim dogodkom 10. 10. 2011. Iz navedenega dopisa izhaja, da je bila na dan škodnega dogodka, dne 11. 10. 2011, ob 7.00 uri zjutraj temperatura 7,4 -C, prejšnji dan ob 21. uri zvečer pa 8,2 -C in da v zadnjih 24 urah ni bilo padavin. Sodišče je glede na navedeno napačno povzelo oziroma citiralo vsebino listine. S tem je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je dejstvo, ali je bila pohodna površina na kesonu mrzla oziroma ledena in je zato tožniku zdrsnilo, odločilno.

7Ob podani protispisnosti glede odločilnega dejstva je dvomljiva verodostojnost izpovedbe tožnika. ZPP v 257. členu sicer določa, da lahko sodišče sporna dejstva, ki so pomembna za odločitev, ugotovi tudi z zaslišanjem strank, kar še posebej velja v obravnavanem primeru, ko samega padca ni videla nobena od prič. Stranke so torej kot dokazno sredstvo popolnoma enakovredne drugim dokaznim sredstvom, vendar je tudi res, da je stranka zainteresirana za izid spora, kar mora imeti sodišče pred očmi pri oceni dokazov. Ker ugotavljanje odškodninske odgovornosti ne predstavlja celote, ki je predmet predhodnega vprašanja, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da sodišče v delovnem sporu ni vezano na sodbo civilnega sodišča, ki je obravnavalo isti historični dogodek (delovno nesrečo). Kljub temu pa v obravnavanem primeru posebno skrbnost pri dokazni oceni izpovedi tožnika narekuje okoliščina, da se je njegova izpovedba glede osebe, ki je na dan škodnega dogodka, odrejala delo, ter opozarjanja nadrejene osebe o ledeni pohodni površini razlikovala od izpovedbe, razvidne iz zapisnika o zaslišanju, v pravnomočno končanem sporu (sodba P 285/2014 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2600/2015). Upoštevaje navedeno in ker se odločitev sodišča opira na napačne podatke o vremenskih razmerah ter z njimi utemeljuje prepričljivost tožnikove izpovedi, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe (I., III. in IV. točko izreka) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Ker je pritožba utemeljena iz zgoraj navedenih razlogov, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje.

9Glede na navedeno bo moralo sodišče v ponovnem sojenju ugotoviti, ali je bila na dan škodnega dogodka dne 11. 10. 2011 hoja po kesonu res nevarna zaradi ledu, oziroma skrbno oceniti tožnikovo izpovedbo v povezavi z drugimi dokazi skladno z 8. členom ZPP, in nato presoditi, ali je tožena stranka odgovorna za zdrs tožnika pri hoji po kesonu ter odločiti o stroških postopka (četrti odstavek 165. člena ZPP).