VSK Sklep CDn 233/2016

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagatelja kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep Dn št. 252748/2014 z dne 18.4.2016, s katerim je bilo odločeno, da se vpis ne dovoli. Predlagatelj je vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe pri navedenih nepremičninah v njegovo korist, na podlagi prodajne pogodbe z dne 1.3.2012, izjave z dne 7.6.2012 in izjave skrbniške notarke z dne 6.11.2014. Zemljiškoknjižno sodišče je ugotovilo, da je pri zgoraj citiranih nepremičninah predlagatelj že vknjižen kot lastnik nepremičnin ter je bila vknjižba opravljena pod Dn št. 254506/2012 na podlagi navedene kupoprodajne pogodbe. Opozorilo je, da bi moral predlagatelj v navedeni zadevi, ko je vložil predlog za vknjižbo, predlagati vknjižbo v vrstnem redu zaznambe, ki učinkuje od 6.1.2012 in se za tako postopanje ni odločil, pač pa je dosegel le vknjižbo lastninske pravice na podlagi navedene kupoprodajne pogodbe v svojo korist z učinkom vložitve predloga. Zaključilo je še, da je o vknjižbi lastninske pravice na podlagi istega predloga in istih listin že odločeno.

Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep in sklep z dne 18.4.2016 spremeni tako, da se predlagani vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu dovoli oziroma sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje o vpisu. Opozarja, da je v ugovoru navedel, da v letu 2012 v elektronsko zemljiško knjigo ni bilo mogoče vlagati predlogov za vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu v primerih, ko o zaznambi vrstnega reda še ni bilo odločeno. Zatem razlaga, kako se je aplikacija naknadno nadgrajevala. Pravice ne morejo biti odvisne od tehničnih zmožnosti aplikacije ZK. To možnost so stranke dobile kasneje, z uvedbo posebnega postopka 971. Notarji imajo veliko količino zadev in ne morejo vsakega primeru spremljati posebej, ustrezno pa na to spremembo niso bili opozorjeni oziroma o tem obveščeni. Stranka zaradi tega ne more trpeti škodljivih posledic. Ne drži zato zaključek v sklepu, da je imel predlagatelj v času, ko je vložil zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice, možnost vložiti predlog za vpis v zaznamovanem vrstnem redu. Sedaj je oškodovan. Po drugi strani pa se lahko glede na določbo 70. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), da pridobi predlagatelj zaznambe pravico razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom z vpisom te pravice v zemljiško knjigo, navedeni člen tolmači tudi tako, da je pravico do vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu pod ID 1 predlagatelj dejansko pridobil šele 27.11.2013 z vknjižbo te pravice v zemljiško knjigo. Tudi zato predlagatelju ni mogoče očitati, da se je z vložitvijo zk predloga dne 7.11.2012 odpovedal pravici do vpisa v zaznamovanem vrstnem redu na podlagi pravice pod ID 1

Pravilo, na katerega se sklicuje sodišče v sklepu o ugovoru, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače, v posledici katerega se je pri odločanju oprlo na stanje zemljiške knjige v času vloženega zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, to je stanje na dan 25.11.2014 velja za vse druge primere, ne pa za primer vloženega predloga za vpis pravice v zaznamovanem vrstnem redu. 74. člen ZZK-1 v tretjem odstavku določa izjemo, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda. Torej sodišče ne sme in ne more v nobenem primeru upoštevati stanje vpisov ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu dne 25.11.2014, ki so bili opravljeni po 6.1.2012, s katerim učinkuje zaznamba vrstnega reda, temveč mora sodišče upoštevati stanje vpisov na dan 6.1.2012. Na dan 6.1.2012 je bil kot zemljiškoknjižni lastnik vknjižen S. d.o.o. in ne predlagatelj, zato glede na stanje vpisov v času vloženega predloga za vpis v zaznamovanem vrstnem redu ni ovire, da sodišče odloči o predlogu za vpis lastninske pravice predlagatelja v zaznamovanem vrstnem redu.

V nadaljevanju graja razloge sodišče prve stopnje, da gre za identiteto predloga. Pritožnik meni, da ne gre ne za subjektivno, ne za objektivno identiteto. Že zahtevek ni identičen. Pri prvem se predlaga vpis lastninske pravice, sedaj pa se predlaga vpis pravice z učinkom od dne zaznambe vrstnega reda. Ne more biti vpis v obravnavanem primeru zavrnjen samo zato, ker po mnenju sodišča kasnejši vpisi, o katerih je bilo odločeno po dnevu, s katerim učinkuje zaznamba vrstnega reda, ki z vpisom po predlogu predlagatelja v obravnavanem primeru izgubijo pravni učinek in se brišejo, takšnega vpisa ne dovoljujejo, saj sočasno z izdajo sklepa o vpisu v zaznamovanem vrstnem redu, preneha pravni učinek kasnejših vpisov. Zato trditev, da bi sodišče v primeru, da bi ugodilo predlogu predlagatelja, kršilo načelo ne bis in idem, ne drži. 74. člen ZZK-1 je glede tega nedvoumen. Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na vknjiženo lastninsko pravico, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, hkrati pa sodišče po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu vseh kasnejših vpisov. Tako bi se moral brisati tudi vpis pod Dn št. 254506/2012, saj je bil tudi ta vpis, kot drugi kasnejši vpisi, dovoljen proti vknjiženemu lastniku v času vloženega predloga S. d.o.o. Po mnenju pritožnika načelo formalnosti v tem postopku pomeni tudi to, da mora sodišče pri odločanju o vloženem predlogu upoštevati stanje vpisov ob pričetku učinkovanja zaznambe vrstnega reda.

Zatem poda še praktični prikaz neustreznosti argumentov, ki jih navaja sodišče, da se pri odločitvi o vpisu v zaznamovanem vrstnem redu sodišče upošteva tudi stanje vpisov, opravljenih po dnevu, s katerim učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in v dokaz, da je pravica do vpisa v zaznamovanem vrstnem redu samostojna pravica, neodvisna od kasnejših vpisov. Navaja primer, ko bi oseba A razpolagala s pravico vpisa v zaznamovanem vrstnem redu za vpis, na podlagi katerega bi oseba A lahko dosegla vpis lastninske pravice proti zemljiškoknjižnemu lastniku B, naknadno po dnevu, s katerim učinkuje zaznamovani vrstni red, pa bi prišlo do vpisa lastninske pravice v korist osebe A proti njeni volji na način, ki je neodvisen od osebe A (na primer po sodbi sodišča, s katero je tožnik C dosegel vpis lastninske pravice osebe A v zemljiško knjigo, tak primer je na primer tožba na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o napotitvi upnika, ki predlaga izvršbo na nepremičnino, pri kateri dolžnik še ni vpisan v zemljiško knjigo, pa tudi druge sodne odločbe, ki se lahko vpisujejo tudi po uradni dolžnosti, npr. sklep o dedovanju osebe A proti osebi B). V tem primeru bi, če se upošteva stališče sodišča v obravnavanem primeru, oseba A izgubila pridobljeno pravico do vpisa z zaznamovanem vrstnem redu proti in neodvisno od njene volje in pridobljene pravice. Če bi se medtem na primer stanje za osebo A spremenilo (kot se je zgodilo v tem primeru) zaradi vpisa bremen in se oseba A v takem primeru ne bi mogla več vpisati v vrstnem redu zaznambe, bi to oškodovalo njen pravni položaj brez njene volje. Ta primer pokaže, da vložitev predloga za vpis lastninske pravice v vrstnem redu vloženega predloga, nima takšnega pomena, kot mu ga pripisuje sodišče v obravnavani zadevi, saj bi do enake situacije, kot v obravnavanem primeru, lahko prišlo tudi proti volji predlagatelja. Tudi iz tega vidika ni pravilno tolmačenje, da je zadeva pravnomočna. Dane primere bi bilo treba smiselno šteti kot postopek v zvezi z obnovo postopka, ko stranka izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze upoštevaje dejstvo nadgradnje aplikacije. Sicer pa bi sodišče, če je štelo, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, moralo predlog zavreči.

Kot že rečeno v ugovoru ima predlagatelj pravni interes za vknjižbo njegove lastninske pravice v vrstnem redu zaznamovane pravice za vpis lastninske pravice pod ID 1, saj je po 6.1.2012 prišlo pri nepremičninah do vpisa pravic tretjih oseb, ki so lahko v škodo predlagatelja. Te pravice ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga pod Dn 254506/2012 še niso bile vpisane in predlagatelj ni mogel vedeti ali bodo vpisane. Poleg tega je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom St 3/2012 z dne 12.10.2012 ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad prodajalcem S. d.o.o., izločitvena pravica predlagatelja pa je bila prerekana kot neutemeljena. Predlagatelj je bil zato prisiljen zagotoviti varstvo svojih pravic in ker aplikacija elektronske zemljiške knjige ni omogočala vložitev in predlagatelj ni razpolagal z nobeno informacijo o nadgradnji aplikacije tako, da bi omogočala vpis v vrstnem redu zaznambe, je vložil predlog za vpis lastninske pravice. Iz navedenih razlogov bi sodišče moralo dovoliti vpis. Kot dokaz svojih trditev vlaga tudi zemljiškoknjižne predloge pod Dn 62191/2014, Dn 122706/2016, Dn 238015/2012, Dn 238074/2012, Dn 52748/2014, Dn 252748/2014 ter sklep o ugovoru Sdn 572/2016 (Dn 252748/2014), sklep o vpisu zaznambe vrstnega reda Dn 4753/2012, zgodovinski izpis iz zemljiške knjige z datumom vpisa zaznambe, ZK izpiske z dne 18.8.2016 - I., ZK izpiske z dne 18.8.2016 - M., ZK uporabniška navodila ver1.4, ter predlaga vpogled v spletni portal elektronske zemljiške knjige pri Vrhovnem sodišču RS.

Pritožnik je pritožbo dopolnil z argumentom, da je treba v tej zadevi upoštevati tudi načelo pravne varnosti in sorazmernosti posegov v pravico predlagatelja vpisov v zaznamovanem vrstnem redu v primerjavi s škodo, ki lahko predlagatelju nastane, če se obravnavani predlog zavrže oziroma vpis ne dovoli. Pri nepremičninah je bila po dnevu, s katerim učinkuje zaznamovana pravica, vknjižena hipoteka upnika za cca 160.000,00 EUR in predlagatelj ne le, da v stečajnem postopku zoper S. d.o.o. ni poplačal svojih denarnih terjatev in da je za nakup nepremičnin poplačal celotno kupnino, v primeru, da obvelja tolmačenje nižjega sodišča, bi moral poplačati še terjatve zastavnega upnika ali pa bi izgubil lastninsko pravico.

Pritožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov spisa in zemljiške knjige, je bil 6.1.2012 vložen predlog (S. d.o.o.) za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila z dne 6.1.2012 ter je sodišče s sklepom Dn 4753/2012 z dne 8.11.2013 predlogu ugodilo. Pred izdajo sklepa, dne 7.11.2012, je predlagatelj (R. d.o.o.) pod Dn št. 254506/2012 vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah, glede katerih je bila predhodno predlagana zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Glede na tako podan predlog je sodišče prve stopnje v okviru predloga tudi odločilo in dovolilo vpise, ki začnejo učinkovati 7.11.2012 (sklep Dn št. 254506/2012 z dne 28.1.2016). Predlagatelj R. d.o.o. ugovora ni vložil. Sklep je pravnomočen.

V tej zadevi predlagatelj, ki je vknjižen kot lastnik, predlaga, da se njegova lastninska pravica vknjiži v predhodno zaznamovanem vrstnem redu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in pritožba neutemeljena. Pritrditi je sicer pritožbi, da so razlogi o identiteti "spora" zmotni, saj je že predlog drugačen, v prejšnjem postopku se je predlagala vknjižba lastninske pravice, v tem postopku pa se predlaga "vpis učinka te vknjižbe" v zaznamovanem vrstnem redu.

Graja pritožbe, da aplikacija v letu 2012 predlogov za vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu tedaj ni dopuščala v primeru, ko še ni bila vpisana (že predlagana) zaznamba vrstnega reda, v tej zemljiškoknjižni zadevi ni aktualna. Res je sicer, da tehnične težave ne smejo biti in niso ovira za pravilen vnos predloga, toda te ugovore bi moral predlagatelj podati v zadevi Dn 254506/2012, pa jih ni, predlagal je vknjižbo lastninske pravice in ne vknjižbe lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, po izdaji sklepa ni vložil ugovora, tudi ni podal morebitne obrazložitve predloga, kjer bi zahteval, da se lastninska pravica vknjiži v vrstnem redu zaznambe. Ob tem je dodati, da je vseskozi za odpravljanje tovrstnih težav kvalificiranim pooblaščencem na Centru za informatiko kot upravljalcu informacijskega sistema za elektronsko poslovanje v zemljiškoknjižnih postopkih na voljo ustrezna strokovna pomoč (3.a člen ZZK-1 in 15. člen Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih).

Zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice varuje vrstni red vknjižbe ter je njen osnovni namen ta, da bo pridobitelj pridobil lastninsko pravico v zaznamovanem vrstnem redu, torej tako pravico, kot bi jo pridobil, če bi se vpisal kot lastnik takrat, ko je predlagal zaznambo, npr. brez novih obremenitev (hipoteka,...). Vpisi, ki so začeli učinkovati po trenutku učinkovanja zaznambe, so namreč pogojne narave, učinkujejo pod razveznim pogojem (68. člen in naslednji členi ZZK-1). Ko predlagatelj vloži predlog za vpis lastninske pravice, mora, če želi doseči vpis v zaznamovanem vrstnem redu, podati tudi izrecen zahtevek za vpis v zaznamovanem vrstnem redu. Predlagatelj, ko je predlagal vknjižbo pridobitve lastninske pravice, pa ni predlagal te vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu (prim. 74. člen ZZK-1), zato je sodišče prve stopnje v predhodnem postopku vpisalo lastninsko pravico z učinkom na dan vložitve predloga. Ni pa mogoče, tega tudi zakon ne predvideva, ko se torej ne predlaga vknjižba (oz. je že opravljena) samostojno, kot želi sedaj doseči predlagatelj, predlagati "vpis" v vrstnem redu zaznambe oziroma spremeniti časa učinkovanja vpisa s sklicevanjem na zaznamovan vrstni red.

Tako se izkaže, da razlogi pritožbe niso podani ter je pritožbeno sodišče, ki tudi kršitev, na katere po uradni dolžnosti pazi, ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 161. člena ZZK-1).