3.a člen ZZK-1
Informacijski sistem e-ZK in portal e-ZK
(1)Informacijski sistem za podporo informatizirane zemljiške knjige (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem e-ZK) je programska oprema, ki jo upravlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Center za informatiko) in ki vključuje naslednje module za informacijsko podporo:
1.vlaganja elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov in obvestil o pravnih dejstvih, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti,
2.vodenja elektronskih vpisnikov in elektronskih spisov v zemljiškoknjižnih postopkih,
3.vodenja informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin,
4.objave oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih in
5.izdelave izpisov iz zemljiške knjige, sodnih pisanj v zemljiškoknjižnih postopkih in poročil o stanju zemljiškoknjižnih postopkov in
6.spletne storitve v zvezi s poizvedbami v informatizirani glavni knjigi.
(2)Portal e-ZK je javno spletišče, ki je sestavni del sistema e-ZK.
- VSK Sklep CDn 133/2019Višje sodišče v Kopru · 2019
Vloge v zemljiškoknjižnem postopku so lahko pisne (ob pogojih iz 125.c člena ZZK-1, nakar jih glede na četrti odstavek 125.d člena v elektronsko obliko pretvori centralno vložišče), sicer pa elektronske (glej 3.a in 125.a člen ZZK-1). Vloge v elektronski obliki morajo biti poslane preko ustreznega informacijskega sistema sodišča in podpisane z varnim elektronskim podpisom. Konkretna po elektronski pošti poslana vloga stečajnega upravitelja ni v nobeni od navedenih oblik, posledično pa tudi ne vsebuje ustreznega podpisa. Odločitev o dovolitvi izbrisa stavbne pravice je pravilna. Stavbna pravica je bila pridobljena po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni sodnik je zato pri odločanju o vpisu na podlagi sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnin kupcu pravilno uporabil določbo prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Določba prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP ne daje podlage za izbris stvarnih služnosti, pač pa le osebnih služnosti, stvarnih bremen ali stavbne pravice.
- VSK sklep CDn 172/2014Višje sodišče v Kopru · 2014
Zaradi napake aplikacije predloga brez pomoči Centra za pomoč uporabnikom pooblaščenec predlagatelja ni mogel vložiti, zato se je za čas, ko je pooblaščenec čakal na pomoč, rok za vložitev predloga podaljšal. Od neuspešnega poskusa vnosa predloga, do katerega je prišlo zaradi napake aplikacije, pa do prejema odgovora CIF, kako naj se predlog vloži, procesni rok ni tekel. Gre za podoben primer, kot ga ureja Zakon o sodiščih (ZS) v 83. členu, ko v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice oziroma za podoben primer, kot ga ureja 5. točka 205. člena ZPP. Ker predlagatelj predloga ni mogel vložiti zaradi napake aplikacije, je bil postopek prekinjen do trenutka, ko mu je bil vnos omogočen.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 8. 2019- VSK Sklep CDn 133/2019Višje sodišče v Kopru · 16. 8. 2019
Vloge v zemljiškoknjižnem postopku so lahko pisne (ob pogojih iz 125.c člena ZZK-1, nakar jih glede na četrti odstavek 125.d člena v elektronsko obliko pretvori centralno vložišče), sicer pa elektronske (glej 3.a in 125.a člen ZZK-1). Vloge v elektronski obliki morajo biti poslane preko ustreznega informacijskega sistema sodišča in podpisane z varnim elektronskim podpisom. Konkretna po elektronski pošti poslana vloga stečajnega upravitelja ni v nobeni od navedenih oblik, posledično pa tudi ne vsebuje ustreznega podpisa. Odločitev o dovolitvi izbrisa stavbne pravice je pravilna. Stavbna pravica je bila pridobljena po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni sodnik je zato pri odločanju o vpisu na podlagi sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnin kupcu pravilno uporabil določbo prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Določba prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP ne daje podlage za izbris stvarnih služnosti, pač pa le osebnih služnosti, stvarnih bremen ali stavbne pravice.
- VSK sklep CDn 172/2014Višje sodišče v Kopru · 29. 5. 2014
Zaradi napake aplikacije predloga brez pomoči Centra za pomoč uporabnikom pooblaščenec predlagatelja ni mogel vložiti, zato se je za čas, ko je pooblaščenec čakal na pomoč, rok za vložitev predloga podaljšal. Od neuspešnega poskusa vnosa predloga, do katerega je prišlo zaradi napake aplikacije, pa do prejema odgovora CIF, kako naj se predlog vloži, procesni rok ni tekel. Gre za podoben primer, kot ga ureja Zakon o sodiščih (ZS) v 83. členu, ko v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice oziroma za podoben primer, kot ga ureja 5. točka 205. člena ZPP. Ker predlagatelj predloga ni mogel vložiti zaradi napake aplikacije, je bil postopek prekinjen do trenutka, ko mu je bil vnos omogočen.