Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa št. 171-1/24-2023

Ta kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije. Ta kolektivna pogodba velja za podpisnike in delodajalca, ki opravljajo dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa, ki je po standardni klasifikaciji dejavnosti navedena kot ena od dejavnosti pod šifro 52.230 – Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu.

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcu, vključno z napotenimi delavci. Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe, razen če je s pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe drugače dogovorjeno. Za vodilne delavce veljajo določbe te kolektivne pogodbe, če niso s pogodbo o zaposlitvi vprašanja, ki se lahko skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, drugače uredijo, tudi drugače urejena.

Ta kolektivna pogodba se sklene za nedoločen čas. Kolektivna pogodba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan v mesecu po objavi. Kolektivna pogodba preneha veljati s sporazumom vseh strank o prenehanju veljavnosti ali z odpovedjo.

Katerakoli pogodbena stranka lahko odpove kolektivno pogodbo s tri mesečnim odpovednim rokom, ki začne teči naslednji dan po objavi odpovedi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodbena stranka, ki kolektivno pogodbo odpoveduje, o odpovedi obvesti ostale pogodbene stranke. Stranka kolektivne pogodbe ne more odpovedati, če ni predhodno začela postopka za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe v skladu z naslednjim členom te kolektivne pogodbe. Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje 12 mesecev, še naprej uporablja določbe normativnega dela kolektivne pogodbe. Določbe normativnega dela kolektivne pogodbe se lahko uporabljajo tudi dlje, če se stranke kolektivne pogodbe o tem pisno dogovorijo.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: stranka predlagateljica). Stranka predlagateljica predloži drugim pogodbenim strankam pisni predlog sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe z obrazložitvijo razlogov in ciljev za spremembe. Druge pogodbene stranke so se dolžne do predloga stranke predlagateljice pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema predloga. Če druge pogodbene stranke ne sprejmejo predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredelijo v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek za reševanje kolektivnih delovnih sporov, kot je urejeno v tej kolektivi pogodbi ter v vsakokrat veljavnem zakonu, ki ureja kolektivne pogodbe. Pogajanja za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se lahko začnejo, ko stranka predlagateljica predloži drugim strankam predlog spremenjene in dopolnjene kolektivne pogodbe, druge stranke pa soglašajo z začetkom pogajanj. Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe se sprejemajo na enak način kakor ta kolektivna pogodba.

Za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.

Kadar delno financiranje navigacijskih služb zračnega prometa, v višini razlike do dejanskih stroškov, ki niso pokriti s prihodki družbe za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa, zagotovi Republika Slovenija skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa, se plače delavcev v javnem podjetju znižajo za odstotek sredstev, ki jih zagotovi država. Ne glede na predhodno navedeno, mora biti delavcu zagotovljena vsaj osnovna plača, kakor izhaja iz pogodbe o zaposlitvi.

Pogodbene stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb (pozitivna izvedbena dolžnost). Pogodbene stranke kolektivne pogodbe morajo opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe (negativna izvedbena dolžnost).

Pogodbene stranke imenujejo pet člansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenujejo vsaka po enega člana. Člani sporazumno med seboj izberejo predsednika in njegovega namestnika. Pogodbene stranke morajo komisijo za razlago ustanoviti v enem mesecu od podpisa te kolektivne pogodbe. Do ustanovitve komisije za razlago kolektivne pogodbe opravljajo funkcijo slednje predsedniki sindikatov in direktor družbe. Komisijo za razlago skliče delodajalec v 10 delovnih dneh od prejete pisne in obrazložene zahteve ene od pogodbenih strank, komisija za razlago se mora nato sestati v 30 dneh od njenega sklica. V kolikor se kateri od članov komisije na sklic delodajalca ne odzove oziroma se sklicane seje ne udeleži, se šteje, da pri razlagi konkretne določbe kolektivne pogodbe ne želi sodelovati in da odločitev o obravnavani tematiki prepušča preostalim članom komisije. V opisanem primeru se šteje, da je komisija za razlago veljavno in soglasno sprejela razlago, čeravno brez udeležbe enega člana komisije. Komisija za razlago sprejema razlago soglasno, pri sprejemu le-te pa izhaja iz volje pogodbenih strank pri sprejemu določbe, ki je predmet razlage. Razlago stranke kolektivne pogodbe objavijo na običajen način, ki velja za obveščanje delavcev pri delodajalcu. Razlaga komisije za razlago kolektivne pogodbe pomeni obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delavce ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalca, ki izvirajo iz kolektivne pogodbe. Za razlago kolektivne pogodbe, skladno z določbami tega člena, ni dovoljeno imenovati oziroma sklicati nobenega drugega telesa razen komisije za razlago. Edino izjemo od povedanega predstavlja določba drugega odstavka tega člena, ki se nanaša na čas do imenovanja oziroma ustanovitve komisije za razlago.

S to kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, ki delujejo pri delodajalcu. Direktor ali od njega pooblaščeni delavci morajo obveščati sindikate o:

-        statusnih spremembah in spremembah lastništva družbe,

-        morebitni spremembi njene glavne dejavnosti,

-        strateški usmeritvi in razvojnih ciljih družbe ter doseženih letnih poslovnih rezultatih. Na zahtevo sindikatov morajo direktor ali od njega pooblaščeni delavci sporočiti tudi druge podatke, ki zagotavljajo sindikatu izvajanje svojega poslanstva, to je varstvo ekonomskih in socialnih interesov delavcev v družbi.

S pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med delodajalcem in sindikati se uredijo naslednji pogoji za sindikalno delo:

-        pogoji za delo sindikata na področju varstva delavskih pravic,

-        pogoji za delo in vrednotenje dela sindikalnih zaupnikov,

-        zagotovitev materialnih pogojev,

-        na zahtevo sindikata obračunavanje in plačevanje članarine v skladu z aktom sindikata. S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se uredi plačilo za sindikalno delo. Sindikalnim zaupnikom delodajalec zagotavlja plačano sindikalno delo med delovnim časom. Za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven delodajalca, se sindikalnim zaupnikom zagotovi ena plačana ura letno, članom izvršnega odbora sindikata pa pol ure letno, na vsakega redno zaposlenega člana sindikata oziroma minimalno 50 ur sindikalnemu zaupniku in 25 ur članu izvršnega odbora. S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se opredeli režim izrabe tako oblikovanega fonda ur, pri čemer se upošteva potrebe in interese članov sindikata ter zahteve delovnega procesa družbe.

Za sindikalne zaupnike, ki uživajo posebno delovnopravno varstvo v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, vsak sindikat določi tri člane (poleg predsednika še dva člana) in o tem obvesti delodajalca.

Kot pisno obveščanje sindikata se šteje tudi obveščanje sindikata po elektronski pošti na elektronski naslov sindikata, ki ga je potrebno določiti v pogodbi o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.

Pogodbene stranke lahko medsebojne kolektivne spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, rešujejo na miren način s posredovanjem ali arbitražo. Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki izvirata iz te kolektivne pogodbe. Spor o pravicah je, če se pogodbene stranke ne strinjajo z načinom izvajanja določb te kolektivne pogodbe ali ena od strank ugotavlja njeno kršitev. Interesni spor nastane, če se pogodbene stranke kolektivne pogodbe ne sporazumejo o sklenitvi, dopolnitvi ali spremembi te kolektivne pogodbe. Spori se rešujejo ob smiselni uporabi določb predpisov, ki urejajo kolektivne pogodbe, arbitražo in mediacijo v kolektivnih sporih. Če do rešitve spora ne pride v postopku posredovanja, se lahko pogodbeni stranki sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo, v nasprotnem primeru pa se kolektivni spori rešujejo pred pristojnim sodiščem.

Postopek mirnega reševanja sporov s posredovanjem (v nadaljevanju: posredovanje) se začne na pisni predlog ene od pogodbenih strank kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: predlagatelj), v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje ter sočasno predlagan strokovnjak za posredovanje. Nasprotni udeleženci se izjavijo o predlaganem postopku posredovanja in o osebi, ki naj posreduje v kolektivnem sporu. Če nasprotni udeleženci predloga ne sprejmejo ali se o predlaganem postopku posredovanja ne izjavijo v roku osem dni, se postopek posredovanja ustavi. Če soglasje o strokovnjaku za posredovanje ni doseženo v roku osmih dni od dneva, ko je predlagatelj prejel predlog nasprotnega udeleženca o osebi, ki naj posreduje, se šteje, da postopek posredovanja ni uspel in se ustavi. Med postopkom posredovanja lahko vsaka stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom. S tem se postopek posredovanja ustavi. Postopek posredovanja je treba končati v 90 dneh od vložitve predloga za posredovanje. V postopku posredovanja se za vprašanja, ki niso urejena v tej kolektivni pogodbi, smiselno uporablja zakon, ki ureja mediacijo v delovnih sporih. V primeru uspešnega zaključka posredovanja vse pogodbene stranke sklenejo zavezujoč pisni sporazum. Pisni sporazum vseh strank kolektivne pogodbe, ki dopolnjuje ali spreminja vsebino kolektivne pogodbe, se sprejme in objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.

Pogodbene stranke kolektivne pogodbe se lahko v primeru, da postopek posredovanja ni uspešen ali v primeru, ko se zanj ne odločijo, pisno dogovorijo za arbitražno reševanje kolektivnega spora. Arbitražni postopek se začne na pisni predlog ene od pogodbenih strank, v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje in podan predlog za člana arbitražnega senata ali predlog glede arbitra posameznika. Arbitražni postopek se praviloma vodi pred arbitrom posameznikom, s katerim soglašajo vse pogodbene stranke ali pred arbitražnim senatom, v katerega vsaka stranka predlaga enega člana, predsednika senata pa člani senata izvolijo izmed sebe soglasno, v roku sedmih dni odkar so imenovani vsi arbitri v postopku. Nasprotna stranka se izjavi o predlaganem arbitražnem postopku in o članu arbitražnega senata oziroma o arbitru posamezniku. Če nasprotna stranka predloga arbitražnega postopka ne sprejme ali se o predlaganem arbitražnem postopku ne izjavi v roku 15 dni, se arbitražni postopek ne začne. Če soglasje o arbitru posamezniku ni doseženo v roku osmih dni od dneva, odkar je predlagatelj prejel predlog nasprotne stranke o arbitru posamezniku, se šteje, da arbitražni postopek ni uspel in se ustavi. Postopek arbitraže je treba končati v 90 dneh od vložitve predloga za arbitražo, razen če pogodbene stranke ta rok soglasno podaljšajo. Odločitev arbitražnega senata oziroma arbitra posameznika v kolektivnem sporu je dokončna. Za postopek pred arbitražnim senatom ali arbitrom posameznikom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja arbitražo, razen za vprašanja, ki so drugače urejena v tej kolektivni pogodbi.

Dogovor o izvensodnem načinu reševanja individualnih delovnih sporov je prostovoljna izbira delavca in delodajalca. O izvensodnem načinu reševanja medsebojnega spora se stranki dogovorita po nastanku spora in v samostojnem dokumentu, ki ni pogodba o zaposlitvi.

Delavec in delodajalec lahko kadarkoli predlagata in se dogovorita o reševanju medsebojnega nesoglasja ali spora s pomočjo mediacije. Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tej kolektivni pogodbi, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja mediacijo v delovnih sporih. NORMATIVNI DEL

Dela so razvrščena v okviru sistemiziranih delovnih mest v skladu z vsakokrat veljavnim splošnim aktom, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest pri delodajalcu.

Status operativnega delavca po kolektivnih pogodbah, ki veljajo pri delodajalcu, imajo delavci, ki imajo veljavna pooblastila v licenci, certifikat ali drugo zahtevano dovoljenje za delo, kot jih v skladu z vsakokrat veljavnimi letalskimi predpisi, izda pristojna organizacija ali delodajalec (v nadaljevanju: dovoljenje za delo). Za operativne naloge štejejo naloge, ki jih smejo izvajati izključno delavci, ki imajo dovoljenje za delo. Za operativna delovna mesta štejejo delovna mesta, pri katerih je pogoj za zasedbo posedovanje dovoljenja za delo.

Delovno razmerje se sklene na podlagi javne objave prostega delovnega mesta. Izjeme od obveznosti javne objave prostega delovnega mesta so določene v vsakokrat veljavnem zakonu, ki ureja delovna razmerja. Pred objavo prostega delovnega mesta mora delodajalec preveriti, ali je mogoče delovno mesto zasesti z že zaposlenim delavcem, ki z zasedbo prostega delovnega mesta soglaša. Delodajalec je pri izbiri kandidata za sklenitev delovnega razmerja samostojen. Pri svoji odločitvi je dolžan spoštovati:

-        prepoved diskriminacije, kakor to določa vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja,

-        rezultate preizkusa znanja oziroma sposobnosti kandidatov, če se po analizi vlog in opravljenih razgovorih odloči tudi za tak preizkus,

-        kompetence kandidatov,

-        predhodno ugotovljeno zdravstveno sposobnost,

-        rezultate morebitnega testiranja,

-        pri delavcih, ki vodijo organizacijske enote, poznavanje delovnega področja in obvladovanje znanj, potrebnih za vodenje. Odločitev glede izbire kandidatov, ki bodo sklenili delovno razmerje za operativno delovno mesto kot začetniki in se usposabljali za delo na delovnih mestih, sprejme direktor na podlagi mnenja komisije, ki vodi postopek izbire, preverja rezultate zdravstvene sposobnosti, psihofizične sposobnosti in rezultate morebitnega opravljenega testa. Ne glede na mnenje komisije lahko direktor sprejme drugačno odločitev. Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje direktor v naslednji sestavi:

-        vodja organizacijske enote, za katero se objavlja prosto delovno mesto, ali drug delavec, ki ga določi vodja organizacijske enote,

-        predstavnik s kadrovskega področja,

-        inštruktor z dovoljenjem za delo za področje, za katero je objavljeno prosto delovno mesto in

-        predstavnik Sveta delavcev. Odločitev glede izbire kandidatov, ki bodo sklenili delovno razmerje za delovno mesto v podpornih službah, sprejme direktor na podlagi mnenja izbirne komisije. Ne glede na mnenje komisije lahko direktor sprejme drugačno odločitev. Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje direktor v naslednji sestavi:

-        vodja organizacijske enote, za katero se objavlja prosto delovno mesto, ali drug delavec, ki ga določi vodja organizacijske enote,

-        predstavnik s kadrovskega področja in

-        predstavnik Sveta delavcev.

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je sklenjena, ko jo podpišeta delavec in delodajalec. Delovno razmerje se praviloma sklepa za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi se lahko izjemoma sklene za določen čas v primerih, ki jih dovoljujeta vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja, in ta kolektivna pogodba. Delodajalec je dolžan, v zakonsko določenem roku, delavca prijaviti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in delavcu izročiti kopijo prijave po elektronski pošti. V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita pravice in obveznosti v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, kolektivnimi pogodbami pri delodajalcu, internim aktom, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter drugimi veljavnimi splošnimi akti.

Nova pogodba o zaposlitvi se sklene v naslednjih primerih:

-        kadar se spremeni naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela,

-        kadar se spremeni določilo o času, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi,

-        kadar se spremeni določilo o kraju opravljanja dela,

-        kadar se spremeni določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,

-        ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. V primerih iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka se nova pogodba o zaposlitvi ne sklene, če so omenjene spremembe posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu. V primeru sprememb drugih obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi se, skladno z določbami vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja, sklene dodatek k pogodbi o zaposlitvi.

Poleg primerov iz vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja, se lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas, pod pogoji iz vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja, sklene tudi v primeru, če delavec prevzame naloge drugega delovnega mesta, vendar za največ dve leti . Taka pogodba o zaposlitvi mora vsebovati klavzulo, da ima delavec po preteku dveh let oziroma po poteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, če z njim ni sklenjena pogodba o zaposlitvi za tako delovno mesto za nedoločen čas, pravico delati na delovnem mestu, na katerem je delal prej, pod enakimi pogoji. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi v primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano za čas trajanja projekta oziroma čas za izvedbe posameznih faz projekta. V tem primeru se za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene za obdobje daljše od dveh let, za čas trajanja projekta. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se v tem primeru lahko ustrezno podaljša, v kolikor pride do sprememb terminskega načrta projekta, do zaključka projekta. Za projektno delo šteje: enkratna naloga s svojim začetkom in koncem, ki je ciljno, kadrovsko, časovno in stroškovno omejena, jasno opredeljuje vloge in odgovornosti za izvedbo, namen in določene cilje, je po potrebi organizirana po fazah, ima merljive cilje, ki so načrtovani in omogočajo zasledovanje ter združuje niz koordiniranih in nadzorovanih aktivnosti z definiranim začetnim in končnim datumom izvajanja aktivnosti.

Suspenz pogodbe o zaposlitvi je, poleg primerov, določenih z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, mogoč tudi iz naslednjih razlogov, če je to v interesu delodajalca in delavca:

-        izobraževanje delavca na lastno željo, če izobraževanje traja dlje časa,

-        začasnega opravljanja dela delavca v organizacijah s področja letalstva,

-        zaradi osebnih okoliščin delavca. Suspenz pogodbe se dogovori v pisni obliki. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Delavec se ima pravico in dolžnost vrniti na delo najkasneje v roku dogovorjenem v dogovoru o suspenzu pogodbe. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved v skladu z določbami vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja, traja suspenz pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi.

Delavec, ki ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za nedoločen čas, se lahko z delodajalcem dogovori, da bo iz določenih razlogov sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas za opravljanje drugega dela. Poleg primerov, določenih z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, kot razlog za sklenitev pogodbe za določen čas za opravljanje drugega dela iz prejšnjega odstavka tega člena, velja tudi začasno opravljanje dela delavca v organizacijah s področja letalstva (npr. Eurocontrol ipd.). V času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas delavcu mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas. Po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, delavcu ponovno oživijo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Pripravništvo pri delodajalcu ni obvezno. Delodajalec lahko kot pripravnika zaposli osebo, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. V teh primerih se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas za čas opravljanja pripravništva. Pogodba o zaposlitvi pripravnika se ne more skleniti za tista delovna mesta, za katera je potrebno ustrezno dovoljenje za delo. Pripravništvo se glede na raven strokovne izobrazbe določi v naslednjem trajanju:

-        za delovna mesta, za katera se zahteva do vključno srednješolska izobrazba: 6 mesecev,

-        za delovna mesta, za katera se zahteva 6/1 raven izobrazbe: 9 mesecev,

-        za delovna mesta, za katera se zahteva 6/2 ali višja raven izobrazbe: 12 mesecev. Pripravništvo se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar največ za polovico prvotno določenega trajanja. Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako raven strokovne izobrazbe, kakor je zahtevano za delovno mesto, za katerega se pripravnik usposablja in najmanj pet let delovnih izkušenj. Mentorja imenuje direktor. Mentor usmerja delo pripravnika, mu daje pojasnila in obrazložitve ter ga seznanja z načini in postopki dela. Med pripravništvom pripravnik vodi dnevnik pripravništva, ki je podlaga za spremljanje dela pripravnika. Ob zaključku pripravništva pripravnik izdela pripravniško nalogo, ki je lahko pisna naloga ali drugo primerno opravilo, ki je podlaga za končno oceno dela pripravnika. Mentor izdela poročilo o pripravnikovem delu, ki ga zaključi z oceno dela pripravnika. Pripravnik je lahko ocenjen z oceno uspešno ali neuspešno, glede na to, kako uspešno je opravil pripravništvo.

Pogodba o zaposlitvi z delavcem začetnikom oziroma učencem se sklene z delavcem, ki se usposablja za samostojno opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je predpisano dovoljenje za delo, če delavec takega dovoljenja še nima. Začetnik je delavec, ki se usposablja za delovno mesto po predpisanem načrtu usposabljanja od dneva sklenitve delovnega razmerja do zaključka začetnega dela usposabljanja. Učenec je delavec, ki se usposablja za operativno delovno mesto po predpisanem načrtu usposabljanja od dneva začetka praktičnega dela usposabljanja na delovnem mestu do pridobitve ustreznega dovoljenja za delo. Pogodba o zaposlitvi z začetnikom in učencem vključuje tudi določbe glede usposabljanja ter obveznosti delodajalca in delavca glede usposabljanja in sklenitve delovnega razmerja po pridobitvi ustreznega dovoljenja za delo v skladu s to kolektivno pogodbo.

Predavatelji, inštruktorji in mentorji po tej kolektivni pogodbi so tisti delavci, ki izvajajo funkcionalno usposabljanje osebja navigacijskih služb zračnega prometa. Predavatelj je delavec, ki izvaja predavanja v okviru teoretičnega dela usposabljanja delavcev, po predpisanem programu usposabljanja za posamezna delovna mesta. Inštruktor je delavec, ki ima v dovoljenju za delo vpisano pooblastilo inštruktorja in izvaja strokovno usposabljanje delavcev na delovnem mestu, po predpisanem programu usposabljanja za posamezno delovno mesto ali na podlagi drugih aktov, ki predpisujejo usposabljanje delavca na delovnem mestu. Ocenjevalec je delavec, ki ima v dovoljenju za delo vpisano pooblastilo ocenjevalca in izvaja strokovno ocenjevanje delavcev za pridobitev in/ali ohranitev dovoljenj za delo skladno s predpisanimi programi usposabljanja, ki predpisujejo usposabljanje delavca za pridobitev in/ali ohranitev dovoljenja za delo. Delodajalec mora določiti pravila za izvajanje funkcionalnega usposabljanja, s katerimi določi merila za izvajanje predavanj in treningov. Mentor je delavec, ki usmerja delo pripravnika, ki opravlja pripravništvo v skladu s 27. členom te kolektivne pogodbe. Mentor je tudi delavec, ki sodeluje v procesu usposabljanja operativnih delavcev.

V primerih, določenih z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja ali skladno s tem členom in 40. členom te kolektivne pogodbe, mora delavec opravljati tudi drugo delo. Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa, delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

-        v primeru začasno povečanega obsega dela in/ali začasne potrebe po opravljanju dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu;

-        začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja;

-        nadomeščanja začasno odsotnega delavca;

-        če operativni delavec iz kakršnegakoli razloga ne more izvajati privilegijev iz dovoljenja za delo;

-        v primeru uvajanja novih delovnih procesov, opreme funkcionalnega sistema ter izboljšav. Pisna odreditev opravljanja drugega dela se delavcu lahko pošlje tudi na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in v uporabo nalaga delodajalec. Odreditev drugega ustreznega dela v skladu z drugim odstavkom tega člena lahko traja največ 3 (tri) mesece v koledarskem letu, bodisi v strnjenem nizu bodisi v več nizih. Delavcu, ki začasno opravlja drugo ustrezno oziroma primerno delo, pripada plačilo za delo v višini najnižje osnovne plače s pripadajočimi dodatki za to drugo delovno mesto. Če je za delavca ugodneje, ima delavec, ki začasno opravlja drugo ustrezno oziroma primerno delo, pravico do osnovne plače s pripadajočimi dodatki po pogodbi o zaposlitvi. Ustrezno delo po določbah tega člena je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

Delodajalec mora na primeren način najmanj enkrat letno obveščati delavce o rezultatih poslovanja in o zadevah, ki se nanašajo na delovnopravni in socialnoekonomski položaj zaposlenih. Kot pisno obveščanje delavcev poleg običajnega načina obveščanja pri delodajalcu (objave na internem portalu delodajalca, interno glasilo, oglasna deska) šteje tudi obveščanje na elektronske naslove delavcev, katere zagotavlja in uporabo katerih nalaga delodajalec. Delodajalec mora delavcu, ki postavi vprašanje v zvezi s svojimi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi, odgovoriti najpozneje v 20 dneh.

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok 45 dni. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti delavca, ki ima več kot 25 let delovne dobe pri delodajalcu, je odpovedni rok 80 dni. V vseh ostalih primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi se uporabljajo določbe vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja.

Poleg obveznosti, ki jih določa zakon, mora delodajalec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov obvestiti sindikate pri delodajalcu o analizi stanja z obrazložitvijo razlogov za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev. Po posvetovanju med delodajalcem in sindikati se določijo merila za določitev delavcev, ki jim preneha delovno razmerje iz poslovnih razlogov.

V primeru, ko se z zakonom ali odločitvijo ustanovitelja del dejavnosti javnega podjetja prenese k drugemu izvajalcu, morajo biti delavci javnega podjetja s strani novega delodajalcu prevzeti najmanj z enakimi pravicami in obveznostmi, kot so jih na dan prenosa imeli pri delodajalcu prenosniku. Obseg pravic in obveznosti se lahko spremeni le s sklenitvijo kolektivne pogodbe z delodajalcem prevzemnikom.

Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec v zakonsko določenih rokih pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec v enem letu od prejema pisnega opozorila ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pisno opozorilo je pogoj za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru, ko tako določa vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja.

Delavec, ki za izvajanje svojih nalog potrebuje predpisano dovoljenje za delo, je odgovoren, da pravočasno vloži potrebne dokumente za pridobitev dovoljenja, novega pooblastila v dovoljenju in vzdrževanje veljavnosti pooblastil v dovoljenju za delo, v organizacijski enoti pristojni za usposabljanje operativnega osebja. Stroški za izdajo, obnovo in dopolnitev dovoljenj za delo gredo v breme delodajalca. Delodajalec pisno opozori delavca o poteku veljavnosti njegovega zdravniškega spričevala najmanj dva meseca pred potekom slednjega ter najmanj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti ratinga ali pooblastila v dovoljenju za delo. Ne glede na prejšnja odstavka, je delavec sam izključno odgovoren za pravočasno podaljšanje veljavnosti predhodno zgoraj naštetega.

Delodajalec plača stroške predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda, ko delavec prvič sklene delovno razmerje, med trajanjem delovnega razmerja pa stroške usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledov v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest. Poleg v prehodnem odstavku naštetih zdravstvenih pregledov, delodajalec plača tudi stroške specialnih zdravstvenih pregledov operativnih delavcev s področja navigacijskih služb zračnega prometa, ki so pogoj za pridobitev in vzdrževanje veljavnosti dovoljenj za delo. Delodajalec krije stroške diagnostičnih in specialističnih pregledov, ki so v neposredni vzročni zvezi s pridobitvijo in vzdrževanjem veljavnosti dovoljenj za delo in so potrebni za izdajo oziroma potrjevanje zdravniškega spričevala. Med zdravstvene preglede, katerih stroške krije delodajalec, ne sodijo specialistični in diagnostični pregledi, izvirajoči iz splošnega zdravstvenega stanja operativnih delavcev, morebiti odkritega v okviru specialnih zdravstvenih pregledov iz prejšnjega odstavka tega člena. Zdravstvene preglede iz prvega odstavka tega člena mora delavec opraviti pri pogodbenem izvajalcu družbe za medicino dela, prometa in športa; zdravstveni pregled iz drugega odstavka tega člena pa mora delavec opraviti pri enem od pooblaščenih zdravnikov. Delodajalec je dolžan objaviti seznam izbranih pooblaščenih zdravnikov.

Delavec je odgovoren, da pravočasno opravi zdravstveni pregled, kar mu mora delodajalec omogočiti. Operativnim delavcem in delavcem podpornih služb za zdravstveni pregled pripada en delovni dan. Operativnim delavcem delodajalec načrtuje zdravstveni pregled v okviru njihovega delovnega časa (v času ciklusa dela). Operativni delavci so dolžni delodajalcu vsaj mesec dni pred izdajo načrta dela za mesec, v katerem so dolžni opraviti zdravstveni pregled, sporočiti:

-        termin zdravstvenega pregleda ter

-        izbiro zdravnika (skladno s prejšnjim členom te kolektivne pogodbe). V nasprotnem primeru jih delodajalec napoti na zdravstveni pregled v poljubnem terminu (upoštevaje določbo drugega odstavka tega člena) in pri poljubnem zdravniku (skladno s prejšnjim členom te kolektivne pogodbe). Po opravljenem zdravstvenem pregledu je delavec dolžan predložiti kopijo zdravniškega spričevala delodajalcu.

Delodajalec lahko operativnemu delavcu:

-        ki je bil neposredno vključen ali udeležen v resni incident ali nesrečo, kakor je opredeljeno v predpisih s področja letalstva,

-        pri katerem je bil na podlagi predpisov s področja letalstva ugotovljen dvom v delavčevo kompetentnost,

-        ki je namenoma ali iz hude malomarnosti ravnal v nasprotju s predpisi s področja letalstva, začasno prepove samostojno opravljanje dela neposredno povezanega z izvajanjem nalog iz naslova ratinga, v povezavi s katerim je prišlo do katerega izmed primerov iz zgornjih treh alinej. Začasno prepoved opravljanja operativnega dela delavcu odredi neposredni vodja organizacijske enote. Neposredni vodja organizacijske enote se v povezavi s prvo alinejo prejšnjega odstavka tega člena, pred izrekom začasne prepovedi samostojnega opravljanja dela neposredno povezanega z izvajanjem nalog iz dotičnega ratinga, posvetuje z varnostnim vodjo. Trajanje začasne prepovedi se določi s splošnim aktom delodajalca, lahko tudi za posamezne službe. Če s splošnim aktom ni določeno drugače, začasna prepoved v skladu s tem členom lahko traja največ dva meseca. Delodajalec v primeru začasne prepovedi opravljanja operativnega dela po prvem odstavku tega člena delavcu po potrebi omogoči usposabljanje v takšnem obsegu, ki zagotavlja ponovno zagotovitev zahtevane kompetentnosti za opravljanje dela na operativnem delovnem mestu, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Kadar se delavec iz upravičenih razlogov ni usposobil v predpisanem roku, se trajanje začasne prepovedi iz drugega odstavka lahko ustrezno podaljša. Če delodajalec delavcu v skladu s prvim odstavkom tega člena začasno prepove opravljanje operativnega dela, v posledici česar delavec samostojno ne opravlja nobenega dela, ima v času začasne prepovedi opravljanja operativnega dela pravico do osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, ki jo ima za delovno mesto, operativnega dodatka in dodatka za delovno dobo, brez ostalih dodatkov. Neupravičena uporaba instituta začasne prepovedi opravljanja operativnega dela se uredi z aktom iz tretjega odstavka tega člena.

Trajno nezmožen za opravljanje del iz zdravstvenih razlogov je delavec, ki trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje dela na operativnem delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kar mora biti ugotovljeno z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ) ali z dokončnim zdravniškim spričevalom pooblaščenega zdravnika specialista medicine dela. Zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika specialista medicine dela z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev se šteje kot dokončno, ko oceno iz zdravniškega spričevala v svojem mnenju potrdi pristojna zdravniška komisija medicine dela ali ko preteče rok za vložitev zahteve za presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev iz zdravniškega spričevala pooblaščenega zdravnika specialista medicine dela pri pristojni komisiji medicine dela, zahteva pa v tem roku ni bila vložena. V kolikor delavec zaradi trajne zdravstvene nezmožnosti za opravljanje del iz zdravstvenih razlogov skladno s prvim odstavkom tega člena ne more več opravljati dela na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, mu mora delodajalec ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti. S tem namenom, mora delodajalec preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti na novo delovno mesto pod spremenjenimi pogoji, v nasprotnem primeru ga mora za to delo na novem delovnem mestu ustrezno usposobiti. V primeru, če skladno s prvim odstavkom tega člena postane trajno nezmožen za opravljanje del operativni delavec z najmanj 10 let veljavnim dovoljenjem za delo in če skladno z drugim odstavkom tega člena sklene z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi za delo na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti, pripada temu delavcu plačilo za delo kot opredeljeno v četrtem odstavku tega člena. Plačilo za delo v primeru trajne nezmožnost za opravljanje del iz zdravstvenih razlogov se določi kot odstotek osnovne bruto plače delavca brez vseh dodatkov po prejšnji pogodbi o zaposlitvi za operativno delovno mesto. Omenjeni odstotek se določi glede na čas posedovanja veljavnega dovoljenja za delo, kot sledi:

-        delavcu z 10 do 15-letnim dovoljenjem za delo 80 %,

-        delavcu s 15-letnim dovoljenjem za delo 90 %,

-        delavcu s 16-letnim dovoljenjem za delo 92 %,

-        delavcu s 17-letnim dovoljenjem za delo 94 %,

-        delavcu z 18-letnim dovoljenjem za delo 96 %,

-        delavcu z 19-letnim dovoljenjem za delo 98 %,

-        delavcu z več kakor 20-letnim dovoljenjem za delo 100 %. Tako izračunana plača delavca se poveča za dodatek za delovno dobo in delovno uspešnost. Delavcu pripada še poslovna uspešnost v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca. V primeru, da delavec prejema nadomestilo za invalidnost ali invalidsko pokojnino ZPIZ-a, se plačilo za delo po tem odstavku zmanjša za višino nadomestila za invalidnost ali invalidsko pokojnino ZPIZ-a. Plačilo za delo iz prejšnjih odstavkov tega člena pripada delavcu zgolj do izpolnitve pogojev za poklicno oziroma za starostno upokojitev, odvisno katera nastopi prej. Pravice iz tega člena ne pripadajo delavcu, ki je že izpolnil pogoje za poklicno oziroma za starostno upokojitev.

Delovni čas je efektivni delovni čas, ko delavec dela, in čas odmora med delovnim časom ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, to kolektivno pogodbo, podjetniško kolektivno pogodbo oziroma splošnimi akti delodajalca. Polni delovni čas je 40 ur na teden, razen za delavce kontrolorje zračnega prometa. Delavci morajo opraviti mesečno delovno obveznost, ki je v povprečju 174 ur na mesec, za kontrolorje zračnega prometa pa 154 ur na mesec oziroma kakor izhaja iz vsakokrat veljavne področne zakonodaje. V polni delovni čas, ki je določen tedensko oziroma za operativne delavce letno, se šteje:

-        čas, ko delavec opravlja dela in naloge po pogodbi o zaposlitvi;

-        čas, ko je delavec napoten na drugo lokacijo delodajalca (npr. sestanek);

-        čas odmora in počitka v delovnem času;

-        čas odsotnosti z dela v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja in to kolektivno pogodbo;

-        čas porabljen za zdravstvene preglede, na katere delavca napoti delodajalec;

-        čas izobraževanja in usposabljanja delavcev na podlagi napotitve oziroma odobritve delodajalca;

-        čas, ko je delavec dosegljiv izven delovnega mesta, kot je določeno s to kolektivno pogodbo;

-        čas, ko je dosegljivost izven delovnega mesta aktivirana;

-        čas priprave na delo, če to zahteva delovno mesto;

-        čas, ko delavec opravlja delo na službeni poti (največ osem ur). Tedenska delovna obveznost operativnih delavcev – kontrolorjev zračnega prometa zaradi narave dela ni določena, povprečna mesečna delovna obveznost 154 ur pa je podlaga za izračun osnovne urne postavke dela delavca. Izpolnjena delovna obveznost operativnih delavcev se v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, ugotavlja v obdobju 12 mesecev oziroma na letni ravni. Delovni čas razporeja delodajalec. Pri razporejanju polnega delovnega časa se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice delavcev do odmorov in počitkov. Delodajalec razporedi polni delovni čas delavcev podpornih služb in operativnih delavcev, ko ti ne delajo v izmenah, z določitvijo gibljivega začetka in konca delovnega časa. Delodajalec razporedi delovni čas operativnih delavcev, ko ti delajo v izmenah, z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa.

Redni delovni čas delavcev pri delodajalcu je razporejen na pet delovnih dni v tednu, od ponedeljka do petka. Obvezna prisotnost na delu je od 9.00–15.00, ob petkih pa od 9.00–14.30. Gibljivi del je od 7.00–9:00 in od 15:00–17.00 oziroma ob petkih od 14:30–17:00. V primeru, da je delavec zaradi potrebe po opravljanju tekočih oziroma izrednih nalog prisoten na delu izven gibljivega delovnega časa, se mu to, kot dovoljeno podaljšanje dela, prišteje v polni delovni čas na podlagi dovolilnice, odobrene s strani neposrednega vodje. V posebej utemeljenih primerih lahko direktor na predlog vodje službe oziroma s soglasjem nadrejenih odobri delavcu drugačno razporeditev delovnega časa tudi v daljšem časovnem obdobju, predvsem zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja ali zaradi potreb po opravljanju tekočih oziroma izrednih nalog. Delavec ima lahko na koncu posameznega meseca največ 25 ur viška, ali največ 8 ur manjka, ki se prenese v naslednji mesec. V primeru posebne odobritve s strani direktorja pa ima delavec lahko največ 50 ur viška, ki se prenesejo v naslednji mesec. Na koncu koledarskega leta mora imeti delavec izpolnjeno predpisano delovno obveznost (ne sme imeti manjka ur).

Operativni delavec lahko izvaja posebne naloge kot delo v pisarni. Za izvajanje nalog kot delo v pisarni se štejejo naloge, za opravljanje katerih dovoljenje za delo ni potrebno. Izvajanje posebnih nalog se lahko dogovori s pogodbo o zaposlitvi ali se delavcu dodeli na drug način, skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja. Delo v pisarni se praviloma načrtuje v delovnem času, kot velja za delavce podpornih služb in ne v posebnih pogojih dela, razen če delovni proces to izrecno zahteva.

Delavci kontrolorji zračnega prometa zagotavljajo 24-urno neprekinjeno delo služb zračnega prometa, zato ti delavci opravljajo svoje delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa: ponoči, ob nedeljah in praznikih, na dela proste dneve po zakonu, v deljenem delovnem času in v izmenah. Delovni čas je razporejen od ponedeljka do nedelje. Razporeditev delovnega časa se določa mesečno z mesečnim načrtom dela. Polni delovni čas delavcev kontrolorjev zračnega prometa je v povprečju 154 ur na mesec, ki v obdobju zaporednih treh mesecev ne sme preseči 462 ur oziroma 160 ur mesečno. Za zaporedne tri mesece se šteje:

-        januar, februar, marec,

-        februar, marec, april,

-        marec, april, maj,

-        april, maj, junij,

-        maj, junij, julij,

-        junij, julij, avgust,

-        julij, avgust, september,

-        avgust, september, oktober,

-        september, oktober, november,

-        oktober, november, december,

-        november, december, januar,

-        december, januar, februar. Delovni čas kontrolorjev zračnega prometa se ureja z vsakokrat veljavnim predpisom, ki ureja čas dela in čas počitka kontrolorjev zračnega prometa.

Operativni delavci služb letalskih informacij (v nadaljevanju: operativni delavci AIS), komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb (v nadaljevanju: operativni delavci CNS) ter delavci, ki posredujejo podatke o letih zrakoplovov (v nadaljevanju: operativni delavci FDT) ter storitve informacij za letenje (v nadaljevanju: operativni delavci FIS) zagotavljajo 24-urno neprekinjeno delo teh služb, zato ti delavci opravljajo svoje delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa: ponoči, ob nedeljah in praznikih, na dela proste dneve po zakonu, v deljenem delovnem času in v izmenah. Delovni čas je razporejen od ponedeljka do nedelje. Razporeditev delovnega časa se določa mesečno z mesečnim načrtom dela. Delodajalec cikluse izmen praviloma načrtuje na način, da se ciklus izmen začne z dnevnimi izmenami in zaključi z nočnimi izmenami (skladno s cirkadianim ritmom). Operativni delavci iz prvega odstavka tega člena ne smejo, razen s soglasjem sindikata in delodajalca, v zaporedju delati več kot:

-        šest izmen, od tega ne več kot

-        dve izmeni v trajanju 12 ur, oziroma

-        dve nočni izmeni. Omejitev zaporedja v prejšnjem odstavku je potrebno razumeti na način, da dvema izmenama v trajanju 12 ur ne smeta neposredno slediti dve nočni izmeni. Prav tako dvema nočnima izmenama ne smeta neposredno slediti dve izmeni v trajanju 12 ur. Operativni delavci iz prvega odstavka tega člena, katerih polni delovni čas je 174 ur in morajo zaradi zahtev delovnega procesa delati na praznik in ob drugih z zakonom določenih dela prostih dnevih, imajo v mesecu, ko so prazniki ali drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi, delovno obveznost kot delavci, ki jim je priznana pravica do odsotnosti z dela ob praznikih, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih.

Izmensko delo je delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. Izmensko delo v načrtovani obliki delovnega časa šteje kot oblika neenakomerne razporeditve delovnega časa. Delodajalec cikluse izmen praviloma načrtuje na način, da se ciklus izmen začne z dnevnimi izmenami in zaključi z nočnimi izmenami (skladno s cirkadianim ritmom). K uvedbi, spremembi ali ukinitvi delovnih izmen poda sindikat, katerega člani so delavci, ki jih sprememba zadeva, predhodno soglasje. O vsaki spremembi izmen morajo biti tri dni pred uvedbo posamezne spremembe pisno obveščeni delavci, ki jih sprememba zadeva, in Svet delavcev. Za popoldansko in nočno delo pripada operativnim delavcem dodatek za popoldansko oziroma nočno delo, skladno z 89. členom te kolektivne pogodbe in določbami vsakokrat veljavne podjetniške kolektivne pogodbe. Popoldansko delo pri delodajalcu je delo med 14. in 22. uro. Dodatek za popoldansko delo pripada delavcu za ure med 14. in 22. uro, ko dejansko dela v popoldanskem času. Nočno delo pri delodajalcu je delo med 22. in 7. uro naslednjega dne. Dodatek za nočno delo pripada delavcu za ure med 22. in 7. uro naslednjega dne, ko dejansko dela v nočnem času. Delavec sme v nočni izmeni delati največ šest dni na mesec. Z izjemo kontrolorjev zračnega prometa, smejo delavci, če s tem izrecno soglašajo, delati v nočni izmeni več kot šest dni na mesec, vendar v nobenem primeru ne več kot deset dni. Delodajalec mora delavcu zagotoviti tedenski počitek vsaj en konec tedna na mesec oziroma najmanj enkrat 48 ur ob koncu tedna.

Za delo v deljenem delovnem času velja delo, ki ga delavec opravlja s prekinitvijo med dvema deloma dnevnega delovnega časa, prekinitev pa traja eno uro ali več. Če v deljenem delovnem času dela kontrolor zračnega prometa, ne sme biti prekinitev med prvim in drugim delom delovnega časa krajša od dveh ur.

Delodajalec zagotavlja delavcem odmore in počitke skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, v kolikor ni s to kolektivno pogodbo dogovorjeno drugače. Delavcem, ki delajo polni delovni čas, pripada pravica do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Delavcem, ki delajo v izmenah, se odmor določa v sorazmerju z dolžino dnevnega delovnega časa, vendar ne manj kot 30 minut (npr. delavcem, ki delajo v 12-urni izmeni, pripada pravica do odmora med delom v trajanju 45 minut). Delavci lahko odmor koristijo v dveh delih, v kolikor to omogoča delovni proces. Delavci, ki delajo v deljeni izmeni imajo pravico do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Delavci lahko odmor izkoristijo v okviru daljše opoldanske prekinitve dela, tako da nehajo z delom 30 minut prej oziroma se vrnejo na delo 30 minut kasneje, če to omogoča delovni proces. Pravico do odmora imajo tudi delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar ne manj kot štiri ure na dan. Odmor med delom se takim delavcem zagotavlja v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Odmor po tem členu se kontrolorjem zračnega prometa priznava v okviru počitkov v izmenah, ki so urejeni v področni zakonodaji.

Zaradi potrebe po nemotenem in kontinuiranem izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa, ki se izvajajo 24 ur na dan, vse dni v letu, se minimalno trajanje dnevnega in tedenskega počitka za operativne delavce zagotavlja kot povprečje v obdobju treh mesecev, v kolikor posebni področni predpisi s področja letalstva ne določajo drugače.

Delodajalec lahko delavcu odredi nadurno delo na način in pod pogoji, kot jih določa vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev, določena z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.

Operativnim delavcem se lahko odredi dosegljivost izven delovnega mesta z obveznostjo, da so dosegljivi po telefonu ves čas odrejene dosegljivosti, to je 24 ur, in morajo biti v primeru poziva na delovnem mestu v roku dveh ur, razen v primeru objektivno opravičljivih razlogov, o katerih je delavec dolžan obvestiti delodajalca takoj ob njihovem nastanku. Dosegljivost izven delovnega mesta se odredi v okviru mesečne delovne obveznosti z mesečnim načrtom dela v času, ko delavec nima načrtovane redne delovne obveznosti. Delavcu se za 24 ur odrejene dosegljivosti izven delovnega mesta šteje štiri ure delovnega časa, če v času odrejene dosegljivosti izven delovnega mesta ni pozvan na delo. Delavcu za 24-urno dosegljivost izven delovnega mesta pripada plačilo v višini štirih ur osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo oziroma sorazmerno času, ko mora biti dosegljiv. Če je delavec pozvan na delo, mu plačilo iz prejšnjega stavka ne pripada. Navzočnost na delovnem mestu po pozivu v času dosegljivosti po tem členu velja in se vrednoti kot efektivni delovni čas, z vsemi pripadajočimi dodatki k osnovni plači, v okviru mesečne delovne obveznosti. Delavcu pripada tudi dodatek za navzočnost na delovnem mestu po pozivu v času dosegljivosti izven delovnega mesta. V primeru, da delavec v posameznem mesecu z navzočnostjo na delovnem mestu po pozivu v času dosegljivosti izven delovnega mesta prekorači mesečno delovno obveznost iz drugega odstavka 41. člena te kolektivne pogodbe, se ta prekoračitev v naslednjem mesecu upošteva v mesečnem načrtu dela. V primeru, ko je delavec v času dosegljivosti pozvan na delo na delovno mesto za krajši čas od trajanja posamezne izmene, delavcu pripada, poleg plačila efektivnega delovnega časa iz tretjega odstavka tega člena, tudi plačilo za štiri ure delovnega časa v višini osnovne delavčeve urne postavke, povečane za dodatek za delovno dobo. Dosegljivost izven delovnega mesta se posameznemu delavcu lahko odredi največ enkrat na mesec, za operativne delavce AIS in CNS služb pa s soglasjem sindikata največ dvakrat na mesec. Za prihod na delo in odhod z dela v primeru poziva v času dosegljivosti pripada delavcu povračilo stroškov prevoza v višini stroškov prihoda na delo in z dela.

Zaradi nemotenega zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa se delavcem lahko načrtuje pripravljenost z obveznostjo, da so dosegljivi po telefonu ves čas odrejene pripravljenosti in da morajo biti v primeru poziva na delovnem mestu v roku dveh ur od prejema poziva, razen v primeru objektivno opravičljivih razlogov, o katerih je delavec dolžan obvestiti delodajalca takoj ob njihovem nastanku. Pripravljenost se načrtuje preko polnega delovnega časa v okviru mesečnega načrta dela v času, ko delavec nima načrtovane redne delovne obveznosti, ne more se pa načrtovati za čas, ko je delavec odsoten z dela (npr. zaradi bolezni, nege otroka, dopusta ipd.). Kot opravljanje dela po pozivu v času pripravljenosti se razume fizična prisotnost na delovnem mestu ali opravljanje dela na daljavo. Opravljanje dela na delovnem mestu po pozivu v času pripravljenosti se delavcu ne všteva v polni delovni čas. Delavec je v primeru aktivirane pripravljenosti upravičen le do dodatka za navzočnost na delovnem mestu po pozivu v času pripravljenosti. V kolikor delavec dela v nočnem času, v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu, mu za to pripadajo ustrezni dodatki skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja ter to kolektivno pogodbo. Opravljanje dela na daljavo po pozivu v času pripravljenosti se delavcu ne všteva v polni delovni čas. Delavec je v primeru aktivirane pripravljenosti upravičen le do dodatka za delo na daljavo po pozivu v času pripravljenosti. V kolikor delavec dela v nočnem času, v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu, mu za to pripadajo ustrezni dodatki skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja ter to kolektivno pogodbo. Pri delu na daljavo se za namen obračuna oziroma plačila upošteva vsaka začeta ura. Pripravljenost ne sme trajati dnevno več kakor 12 ur na dan od ponedeljka do petka in ne več kakor 24 ur na dan ob sobotah, nedeljah in praznikih. Delavec je lahko razporejen v pripravljenost do tri dni v mesecu od ponedeljka do petka ter en vikend na mesec (pri čemer je vikend razumljen kot zaporedna sobota in nedelja). V soglasju z delavcem se pripravljenost lahko načrtuje tudi v večjem obsegu oziroma drugače, kot je navedeno v prejšnjem stavku, če to terjajo potrebe delovnega procesa. Za prihod na delo in odhod z dela pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. V kolikor pripravljenost ni več potrebna, jo delodajalec lahko prekliče vsaj 24 ur pred njenim začetkom, upoštevaje potrebe delovnega procesa.

Za delo v času intervencije se šteje delo, ko je delavec poklican na delo v času, ko nima načrtovane ne delovne obveznosti, ne pripravljenosti. Intervencija je izredna oblika dela, ki ne more biti v naprej načrtovana, in je prostovoljne narave. Delavec, ki se ne odzove na intervencijo, s tem ne krši svojih delovnih obveznosti. Delo v intervenciji ne šteje v polni delovni čas . Kot delo v intervenciji šteje delo, ki ga delavec opravi bodisi s prihodom na delovno mesto oziroma lokacijo delodajalca, bodisi z delom na daljavo v obliki dajanja navodil ali dela na daljavo. Pri delu na daljavo v obliki dajanja navodil ali dela na daljavo se za namen obračuna oziroma plačila upošteva vsaka začeta ura. Za prihod na delo in odhod z dela ob intervenciji pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Če intervencija povzroči delavcu tudi druge stroške, mu jih delodajalec povrne na podlagi pisnih dokazil, katerih utemeljenost delodajalec pred povrnitvijo preveri.

Delavec evidentira prihod na delo, odhod z dela in izhod med delovnim časom z identifikacijsko kartico in pritiskom ustrezne tipke na registrirnih urah, ki se nahaja na lokacijah, kjer delavci opravljajo svoje delo. V primeru, da delavec dnevno delovno obveznost opravlja na več lokacijah, evidentira prihod na lokaciji, kjer je pričel z delom, ko konča z delom na prvi lokaciji evidentira službeni izhod na tej lokaciji, na drugi lokaciji ponovno evidentira prihod, in ko konča z delom na tej lokaciji, evidentira odhod. Smiselno enako kot opredeljeno v prejšnjem odstavku velja za delavce, ki občasno opravljajo delo na lokaciji, ki ni njihova stalna lokacija dela. V primeru, da se delavec pozabi evidentirati ali pa nima s seboj identifikacijske kartice, mora poskrbeti, da se opuščeno evidentiranje izvede ročno, na podlagi dovolilnice, iz katere je razvidna ura prihoda in katero potrdi njegov nadrejeni. V primeru, da se delavec več kot petkrat v mesecu ne evidentira z identifikacijsko kartico na registrirni uri, delodajalec lahko ugotavlja razloge za takšno opustitev. Če ugotovi, da gre za malomarnost delavca in načrtno nespoštovanje pravil, bo odločil, da se delavčeva prisotnost ne evidentira ročno, kar v primeru neizpolnjevanja mesečne delovne obveznosti pomeni kršitev delavčevih pogodbenih obveznosti. Službene in privatne izhode ter odsotnosti z dela (zaradi službenih ali privatnih razlogov, koriščenja viška ur (kompenzacija) ipd.) delavec evidentira na podlagi predhodne odobritve s strani pooblaščene osebe, kot predvideno z internimi akti delodajalca.

Po obvezni predhodni uskladitvi z nadrejenim, delavec evidentira odsotnost z dela zaradi izrabe dopusta na način, da pred odhodom na dopust ustrezno izpolni za to predviden obrazec, katerega odobri delavčev nadrejeni. Delavci, ki zagotavljajo delovanje navigacijskih služb vse dni v letu, so na obrazcih za izrabo dopusta dolžni označiti dneve dopusta glede na njihovo delovno obveznost. Delavcu se evidentira dopust le na dneve, ko bi po razporedu dela moral delati.

Delavec je najkasneje do začetka obvezne prisotnosti na delu prvega dne bolniškega staleža o koriščenju slednjega dolžan obvestiti nadrejenega, skladno s splošnim aktom delodajalca. Delavčeva odsotnost z dela zaradi bolezni se evidentira na podlagi elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (v nadaljevanju: elektronski bolniški list). Delavci so dolžni poskrbeti, da osebni zdravnik pravočasno izda elektronski bolniški list takoj, ko zaključijo z odsotnostjo zaradi bolezni, najkasneje pa do konca meseca, v katerem so koristili bolniški stalež. V primeru, da odsotnost zaradi bolezni traja več kot mesec dni oziroma več mesecev, mora delavec poskrbeti, da osebni zdravnik izda elektronski bolniški list za vsak mesec posebej, najkasneje v mesecu za tekoči mesec. Elektronski bolniški list je podlaga za izplačilo nadomestila plače delavcu zaradi bolniške odsotnosti.

Letni dopust v posameznem koledarskem letu znaša najmanj štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa delavcem, ki delajo polni delovni čas, pripada letni dopust v višini najmanj 20 delovnih dni. Delavcem, ki v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa delajo krajši delovni čas od polnega, njihova delovna obveznost pa ni razporejena na celotne delovne cikluse, se letni dopust iz prejšnjega stavka odmeri v sorazmernem delu glede na čas, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (npr. v primeru polovičnega delovnega časa pripada delavcu letni dopust v trajanju polovice od 20 delovnih dni, to je 10 delovnih dni letnega dopusta). Letni dopust za posameznega delavca se izračuna tako, da se najprej odmeri minimalno število dni letnega dopusta iz predhodnih dveh odstavkov, nato se pa prištevajo dodatni dnevi glede na kriterije, ki jih opredeljuje vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja ali kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca.

Delavcu v odvisnosti od delovne dobe pripadajo dodatni dnevni dopusta:

-        do 5 let 1 dan

-        nad 5 let do 10 let 2 dni

-        od 10 let do 15 let 3 dni

-        od 15 let do 20 let 4 dni

-        od 20 let do 25 let 5 dni

-        od 25 let do 30 let 6 dni

-        nad 30 let 7 dni

-        do 5 let 1 dan

-        nad 5 let do 10 let 2 dni

-        od 10 let do 15 let 3 dni

-        od 15 let do 20 let 4 dni

-        od 20 let do 25 let 5 dni

-        od 25 let do 30 let 6 dni

-        nad 30 let 7 dni Kot delovna doba se šteje delovna doba, ki jo ima delavec ustrezno potrjeno z vpisom v delovno knjižico oziroma je razvidna iz izpisa o obdobjih zavarovanja po 1. 1. 2009 ali z odločbo organa pokojninskega zavarovanja, razen dokupljene, benificirane in posebne zavarovalne dobe.

Delavcu v odvisnosti od ravni izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pripadajo dodatni dnevi dopusta:

-        raven izobrazbe V 1 dan

-        raven izobrazbe VI/1 2 dni

-        raven izobrazbe VI/2 in VII 3 dni

-        raven izobrazbe VIII 4 dni

-        raven izobrazbe V 1 dan

-        raven izobrazbe VI/1 2 dni

-        raven izobrazbe VI/2 in VII 3 dni

-        raven izobrazbe VIII 4 dni Na delovnih mestih, na katerih je v vsakokrat veljavnem splošnem aktu delodajalca, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, določena alternativna izobrazba za zasedbo delovnega mesta, se delavcu odmeri dopust glede na dejansko izobrazbo, ki jo ima.

Delavcem, ki delajo v pogojih dela, ki so za njih manj ugodni (izmensko delo, nočno delo, deljen delovni čas, delo ob nedeljah in praznikih) se zaradi dela pod temi pogoji odmeri dodatni dopust v trajanju dveh dni. Delavcem, ki vodijo oziroma koordinirajo delo organizacijske enote, pripada dodatni dopust v trajanju dveh dni. Dopust po prvem in drugem odstavku tega člena se izključuje.

V odvisnosti od posebnih zdravstvenih in socialnih razmer delavca in njegove družine ter glede na starost se delavcu odmeri dodatni letni dopust v trajanju:

-        invalidu II. kategorije in delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro – 4 dni

-        invalidu III. kategorije – 3 dni

-        delavcu, ki neguje in varuje otroka ali ožjega družinskega člana s telesno ali duševno prizadetostjo – 3 dni

-        kroničnemu bolniku ob predložitvi mnenja ustrezne zdravstvene službe – 1 dan

-        delavcu za vsakega otroka do 15 let starosti – 1 dan

-        starejšemu delavcu – 3 dni

-        invalidu II. kategorije in delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro – 4 dni

-        invalidu III. kategorije – 3 dni

-        delavcu, ki neguje in varuje otroka ali ožjega družinskega člana s telesno ali duševno prizadetostjo – 3 dni

-        kroničnemu bolniku ob predložitvi mnenja ustrezne zdravstvene službe – 1 dan

-        delavcu za vsakega otroka do 15 let starosti – 1 dan

-        starejšemu delavcu – 3 dni Za potrebe tega člena se kot ožji družinski član štejejo starši, zakonec oziroma izven zakonski partner, posvojitelj, posvojenec in ostali člani skupnega gospodinjstva.

Delavcem s področja komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb, ki delajo na radarju, se odmeri en dodatni dan dopusta. Delavcem s področja komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb, ki delajo na višini, se odmeri en dodatni dan dopusta. Delavcem s področja komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb, ki delajo na terenu, se odmeri en dodatni dan dopusta. Operativnim delavcem, ki posredujejo podatke o letih zrakoplovov ter storitve informacij za letenje, operativnim delavcem služb letalskih informacij in operativnim delavcem s področja komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb se zaradi težjih pogojev dela odmerita dva dodatna dneva dopusta.

Delodajalec s pisnim obvestilom obvesti delavca o številu dni letnega dopusta najkasneje do 31. 3. za tekoče leto. Pravica do letnega dopusta po kriterijih iz te kolektive pogodbe se prizna delavcu na podlagi znanih podatkov o izpolnjevanju kriterijev na dan izdaje obvestila o odmeri letnega dopusta za tekoče leto. Pri odmeri letnega dopusta glede na delovno dobo, se upoštevajo polna leta delovne dobe do 31. 12. tekočega koledarskega leta. Pri odmeri letnega dopusta glede na starost se upoštevajo dopolnjena leta starosti delavca do 31. 12. tekočega koledarskega leta. V primeru, da nastopi katerakoli okoliščina določena v 61. členu te kolektivne pogodbe do 31. 12. v tekočem letu, se delavcu izda novo obvestilo o odmeri letnega dopusta, upoštevaje dodatni dopust, ki ga pridobi zaradi nastopa konkretne okoliščine. Pri odmeri dodatnega dopusta za otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, se upošteva starost otroka na dan 31. 12. preteklega koledarskega leta.

Letni dopust se izrabi po dnevih. Glede na naravo dela in če to zahtevajo potrebe delovnega procesa se po posameznih organizacijskih enotah izdela načrt izrabe letnega dopusta. Delodajalec je dolžan delavcu omogočiti izrabo letnega dopusta skladno z načrtom izrabe ali dogovorom z delavcem, če izraba ni določena z načrtom. Pri izdelavi načrta izrabe letnega dopusta in izrabi dopusta se upoštevajo potrebe delovnega procesa ter možnosti delavca glede izrabe dopusta in njegove družinske obveznosti. V primeru, da delodajalec ne more odobriti izrabe letnega dopusta v terminu in trajanju v skladu s predlogom delavca, se je dolžan posvetovati z delavci o možnostih izrabe dopusta. Delavec brez soglasja delodajalca in delodajalec brez soglasja delavca ne sme spremeniti v naprej določenega časa in trajanja izrabe letnega dopusta, razen v primerih, določenih v 66. členu te kolektivne pogodbe. Izraba letnega dopusta mora biti označena po datumih in ne v terminu. Kot letni dopust in s tem pravica do nadomestila zaradi odsotnosti se štejejo dnevi, ko bi moral delavec po načrtu dela delati. Delodajalec mora zagotoviti, da je delavec seznanjen z načrtom dela, da lahko pravilno predlaga izrabo letnega dopusta in da lahko tudi pravilno vodi svojo evidenco o izrabi letnega dopusta. Delavec, ki ga delodajalec napoti na delo v tujino in zaradi razloga dela v tujini ne more izrabiti letnega dopusta v celoti, lahko preostanek letnega dopusta izrabi do konca naslednjega koledarskega leta.

Delavci navigacijskih služb zračnega prometa, ki jim, v skladu s predpisi o letalstvu, za ohranitev telesne in duševne kondicije pripada poseben dopust (v nadaljevanju: rekreacijski dopust), so medicinsko programiran rekreacijski dopust za posamezno koledarsko leto dolžni izrabiti v koledarskem letu, za katerega jim je bil rekreacijski dopust odmerjen, neprogramiran rekreacijski dopust pa so dolžni izrabiti najkasneje v roku 13 mesecev po izteku koledarskega leta, za katerega jim je bil rekreacijski dopust odmerjen.

Delodajalec lahko določi največje možno število skupnih dni letnega dopusta za posamezno organizacijsko enoto v posameznem mesecu ali določenem načrtovalskem obdobju iz razlogov, ki jih narekuje nemoteno izvajanje delovnega procesa. V primeru, da je v organizacijski enoti potrebno določiti največje število možnih skupnih dni letnega dopusta, je delodajalec delavce dolžan seznaniti z možnim skupnim številom dni dopusta v posameznem mesecu oziroma načrtovalskem obdobju. Možno število skupnih dni dopusta v posameznem mesecu oziroma načrtovalskem obdobju pomeni skupno število dni dopusta, ki ga lahko izrabijo delavci v neki organizacijski enoti, da bo še zagotovljeno nemoteno izvajanje delovnega procesa. Delodajalec lahko omeji možno število skupnih dni dopusta, ki ga lahko posamezen delavec izrabi v posameznem mesecu ali v določenem načrtovalskem obdobju. Delodajalec sme le izjemoma in le zaradi nujnih potreb delovnega procesa delavcu določiti drug datum izrabe letnega dopusta ali mu skrajšati vnaprej določeno trajanje letnega dopusta. Delodajalec lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa ali višje sile odreče izrabo že odobrenega letnega dopusta ali od delavca zahteva prekinitev izrabe letnega dopusta. Tako zahtevo mora odobriti direktor. V primerih iz petega in šestega odstavka tega člena delavec in delodajalec sporazumno določita nov čas in trajanje izrabe letnega dopusta, delodajalec pa je delavcu dolžan povrniti vse stroške, ki jih je delavec imel zaradi odločitve delodajalca, in mu povrniti tudi morebitno škodo, ki je delavcu nastala zaradi te odločitve . O razlogih za omejitev in prekinitev izrabe letnega dopusta po tem členu je delodajalec dolžan obvestiti sindikat, ki zastopa pravice delavcev, na katere se omejitev oziroma prekinitev nanaša. V kolikor ti delavci niso člani sindikata, je delodajalec o razlogih za omejitev in prekinitev izrabe letnega dopusta teh delavcev po predmetnem členu dolžan obvestiti Svet delavcev.

Delodajalec zagotavlja delavcu, ne glede na zahteve delovnega procesa, odsotnost z dela z nadomestilom plače do sedem dni v koledarskem letu zaradi:

-        lastne poroke 2 dni,

-        poroke otroka 1 dan,

-        rojstva otroka 2 dni,

-        smrti zakonca ali otroka v Sloveniji 3 dni,

-        smrti zakonca ali otroka v tujini 5 dni

-        nege zakonca ali otroka v primerih, ko delavec nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila 5 dni,

-        smrti staršev 3 dni,

-        smrti bratov in sester 2 dni,

-        smrti starih staršev in zakončevih staršev 2 dni,

-        selitve 2 dni,

-        ob elementarnih nesrečah 3 dni,

-        ob darovanju krvi 1 dan,

-        v primerih iz prvega odstavka 39. člena te kolektivne pogodbe 2 dni.

-        lastne poroke 2 dni,

-        poroke otroka 1 dan,

-        rojstva otroka 2 dni,

-        smrti zakonca ali otroka v Sloveniji 3 dni,

-        smrti zakonca ali otroka v tujini 5 dni

-        nege zakonca ali otroka v primerih, ko delavec nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila 5 dni,

-        smrti staršev 3 dni,

-        smrti bratov in sester 2 dni,

-        smrti starih staršev in zakončevih staršev 2 dni,

-        selitve 2 dni,

-        ob elementarnih nesrečah 3 dni,

-        ob darovanju krvi 1 dan,

-        v primerih iz prvega odstavka 39. člena te kolektivne pogodbe 2 dni. V primerih iz tega člena se za otroka štejejo otroci, posvojenci, rejenci in pastorki; za starša oče, mati, očim, mačeha ter posvojitelj; za zakonca zakonec oziroma oseba, ki živi v življenjski skupnosti, ki je po vsakokrat veljavnem zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Odsotnost z dela v zgornjih primerih je treba izkoristiti ob nastopu okoliščin, ki so podlaga za priznanje odsotnosti. Delavec mora delodajalca obvestiti o plačani odsotnosti z dela najmanj tri dni pred odsotnostjo, če je to mogoče oziroma najkasneje ob nastanku dogodka. V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko delodajalec glede na okoliščine posameznega primera, (kot npr. velika razsežnost elementarne nesreče, zapleteni birokratski postopki v tujini, več primerov smrti v posameznem letu) ne glede na omejitev iz prvega odstavka tega člena odobri dodatno število plačane odsotnosti z dela do sedem dni.

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače v naslednjih primerih:

-        neodložljivih osebnih opravkov,

-        zasebnega potovanja,

-        zdravljenja na lastne stroške ob priporočilu zdravnika,

-        izobraževanja v lastnem interesu. Delavec mora pred odsotnostjo iz prvega odstavka tega člena podpisati izjavo, da pri prvem izplačilu plače dovoli odtegljaje za plačane prispevke za socialno varnost v breme delodajalca in delavca. Delodajalec in delavec se lahko dogovorita tudi o drugačnem načinu kritja prispevkov glede na posamezen primer. Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu. Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po odsotnosti z dela brez nadomestila plače zavrne, če oceni, da bi bilo zaradi njegove odsotnosti ovirano poslovanje in delovni proces.

Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa v interesu delodajalca, v lastnem interesu ali v lastnem interesu in interesu delodajalca z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Delavec se mora izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje v skladu z zahtevami delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem mogoče izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti. Neupravičena odklonitev izobraževanja predstavlja kršitev delovne obveznosti. V primeru, da delodajalec napoti delavca na izobraževanje v skladu s potrebami delovnega procesa in delavec navaja, da se izobraževanja iz utemeljenih razlogov ne bi udeležil, delodajalec presoja upravičenost odklonitve izobraževanja na podlagi pisne prošnje in obrazložitve razlogov delavca. V kolikor so podani utemeljeni razlogi za odklonitev izobraževanja, delodajalec pisni prošnji ugodi in odklonitev izobraževanja v tem primeru ne predstavlja kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Velja, da je izobraževanje v interesu delodajalca, če delavca na izobraževanje napoti delodajalec. Za izobraževanje v interesu delodajalca se lahko šteje tudi izobraževanje v lastnem interesu delavca, za katerega se s pogodbo o izobraževanju ugotovi, da je obenem v interesu delodajalca. Za izobraževanje v interesu delodajalca velja tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.

Izobraževanje je:

1.funkcionalno usposabljanje,

2.pridobivanje strokovne izobrazbe.

1.Funkcionalno usposabljanje S funkcionalnim usposabljanjem delavec pridobiva in ohranja potrebna znanja in sposobnosti za opravljanje dela. Za funkcionalno usposabljanje velja:

-        usposabljanje začetnikov oziroma učencev, ki prvič sklenejo delovno razmerje pri delodajalcu (v nadaljevanju: funkcionalno usposabljanje začetnikov oziroma učencev);

-        usposabljanje delavcev za potrebe opravljanja nalog, za katere imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kamor sodi tako izpopolnjevanje, s katerim delavec obnavlja, nadgrajuje, poglablja in razširja znanje za uspešno opravljanje del, kot tudi posebne oblike usposabljanja s področja dejavnosti podjetja, ki so organizirana v mednarodnih organizacijah (npr. Eurocontrol) ali drugih izvajalcih oziroma proizvajalcih, ter usposabljanje za vzdrževanje in podaljševanje dovoljenj za delo (v nadaljevanju: funkcionalno usposabljanje delavcev za potrebe delovnega mesta);

-        usposabljanje delavcev za opravljanje druge vrste dela, kamor se uvršča tudi pridobivanje dodatnih pooblastil oziroma dovoljenj za delo (v nadaljevanju: funkcionalno usposabljanje delavcev za opravljanje druge vrste dela).

2.Pridobivanje strokovne izobrazbe Delavec pridobiva strokovno izobrazbo oziroma se izobražuje za strokovni poklic v okviru verificiranih javno priznanih programov izobraževanja. Funkcionalno usposabljanje in pridobivanje strokovne izobrazbe delavca lahko poteka v interesu delodajalca, v interesu delavca in delodajalca, ali v lastnem interesu delavca. O funkcionalnem usposabljanju delavca za opravljanje druge vrste dela, kot tudi pridobivanju strokovne izobrazbe v interesu delodajalca se delavec in delodajalec sporazumno dogovorita.

Delodajalec lahko zahteva sklenitev pogodbe o izobraževanju za vsako vrsto izobraževanja, če oceni, da stroški izobraževanja ali vsebina izobraževanja terjajo pisni dogovor o pravicah in obveznostih delodajalca in delavca, ki se izobražuje. V pogodbi o izobraževanju se opredelijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, glede na posamezno vrsto izobraževanja, upoštevaje določbe te kolektivne pogodbe, internih aktov delodajalca in okoliščine posameznega primera.

Če je funkcionalno usposabljanje v interesu delodajalca in je organizirano med delovnim časom, čas usposabljanja velja kot redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal. Če je funkcionalno usposabljanje, ki je v interesu delodajalca, organizirano izven delovnega časa, se dejanske ure usposabljanja štejejo kot delovni čas. Pri večdnevnem oziroma večtedenskem funkcionalnem usposabljanju se kot delovni čas štejejo dnevi dejanskega izvajanja tudi, če se usposabljanje izvaja ob sobotah, nedeljah ali praznikih.

Stroške funkcionalnega usposabljanja v interesu delodajalca plača delodajalec. V primeru, da se delavec udeleži zunanjega izobraževanja, to je izobraževanja, katerega izvajalec ni delodajalec, se kot strošek funkcionalnega usposabljanja upošteva višina kotizacije, cena izobraževalnega programa ipd., kot izhaja iz računa, ki ga izda izvajalec funkcionalnega usposabljanja. V primeru, ko gre za izobraževanje skupine delavcev, cena izobraževanja (po računu) pa je enotna, se strošek izobraževanja v ožjem smislu v tem primeru izračuna tako, da se enotna cena izobraževanja deli s številom udeleženih delavcev. Ko je izvajalec funkcionalnega usposabljanja delodajalec, konkretni izvajalci funkcionalnega usposabljanja pa delodajalčevi zaposleni (predavatelji in inštruktorji), se strošek funkcionalnega usposabljanja izračuna kot sledi: (i) za teoretični del usposabljanja: Povprečna urna postavka inštruktorjev oziroma predavateljev x št. ur usposabljanja 4 Povprečna urna postavka inštruktorjev oziroma predavateljev x št. ur usposabljanja 4 (ii) za praktični del usposabljanja: Povprečna urna postavka inštruktorjev oziroma predavateljev x št. ur usposabljanja Povprečna urna postavka inštruktorjev oziroma predavateljev x št. ur usposabljanja Kot povprečna urna postavka inštruktorjev se upošteva povprečna urna postavka imetnikov tiste vrste pooblastila inštruktorja (npr. OJTI oziroma ATI/TSA oziroma INS), ki jo poseduje konkretni izvajalec izobraževanja. Povprečna urna postavka inštruktorjev oziroma predavateljev se s strani delodajalca določi za vsako koledarsko leto, in sicer za inštruktorje ločeno glede na posamezno vrsto pooblastila inštruktorja, upoštevaje povprečno bruto (I) urno postavko imetnikov posameznih vrst pooblastil inštruktorja oziroma predavateljev v preteklem koledarskem letu. Delavcem, ki se funkcionalno usposabljajo v interesu delodajalca krije delodajalec tudi naslednje stroške:

-        prevozne stroške skladno z odobrenim potnim nalogom,

-        stroške bivanja (prenočišče) ter

-        dnevnice skladno s predpisi. Stroške iz tega odstavka delodajalec dokončno plača delavcu po prejemu potrdila o opravljenem funkcionalnem usposabljanju, ki ga je delavec dolžan predložiti organizacijski enoti, pristojni za organizacijo usposabljanj (to je v Letalsko šolo v primeru operativnih sektorjev, v primeru ostalih delavcev pa v organizacijsko enoto, pristojno za kadrovske zadeve) in na podlagi pravilno izpolnjenega in odobrenega potnega naloga z vsemi prilogami, z izjemo stroškov morebitnega letalskega prevoza, katere plača delodajalec na podlagi računa letalskega prevoznika.

Delavec, ki se funkcionalno usposablja kot začetnik oziroma učenec, ima poleg obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi še naslednje obveznosti:

-        se usposabljati v skladu s programom usposabljanja in se usposabljanja udeležiti v polni prisotnosti,

-        v roku, ki je določen s pogodbo o zaposlitvi, uspešno zaključiti usposabljanje in pridobiti ustrezno dovoljenje za delo, če je to pogoj za opravljanje dela, za katerega se usposablja,

-        na poziv delodajalca skleniti delovno razmerje z delodajalcem in ostati v delovnem razmerju po pridobitvi dovoljenja za delo najmanj pet let,

-        druge obveznosti, dogovorjene s pogodbo o izobraževanju, če je ta sklenjena. V primeru, da začetnik oziroma učenec na lastno željo ali po lastni krivdi predčasno prekine usposabljanje, zaradi česar lahko pride do prenehanja delovnega razmerja, ali v primeru neuspešno zaključenega usposabljanja, je dolžan delodajalcu v roku 30 dni od njegovega poziva vrniti vse nastale stroške v zvezi z usposabljanjem, bruto plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, ki so nastali do dneva prenehanja delovnega razmerja. Po preteku roka za vrnitev vseh prej naštetih stroškov je delavec dolžan plačati zamudne obresti po zakonsko določeni zamudni obrestni meri od dneva zapadlosti v plačilo do plačila. V primeru, da delodajalec ugotovi, da za neuspeh ali prekinitev delavčevega usposabljanja obstajajo utemeljeni razlogi, lahko delavca, delno ali v celoti, oprosti dolžnosti povrnitve stroškov izobraževanja. V primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi po pridobitvi dovoljenja za delo, ko bi delavec še moral ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, je delodajalcu dolžan povrniti stroške izobraževanja v sorazmernem deležu.

Delavec, ki se funkcionalno usposablja za potrebe delovnega mesta, ima poleg obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi še naslednje obveznosti:

-        se usposabljati v skladu s programom usposabljanja in se usposabljanja udeležiti v polni prisotnosti;

-        uspešno zaključiti usposabljanje;

-        v času usposabljanja opravljati delo, za katerega je usposobljen in v obsegu, kakor to zahtevajo potrebe dela;

-        na zahtevo delodajalca pripraviti povzetek pridobljenega znanja in o vsebini izobraževanja seznaniti druge delavce;

-        v roku 10 dni od zaključka usposabljanja delodajalcu predložiti potrdilo o udeležbi na izobraževanju, ki ga izda izvajalec slednjega oziroma če ga v tem roku ne prejme od izvajalca usposabljanja, najkasneje v treh delavčevih delovnih dneh po prejemu;

-        v kolikor je funkcionalno usposabljanje podlaga za pridobitev dovoljenja za delo s področja operativnega dela, v roku 8 dni po uspešno zaključenem usposabljanju v organizacijsko enoto KZPS, pristojno za usposabljanje operativnega osebja, predložiti vso potrebno dokumentacijo za vpis pooblastila v dovoljenje za delo;

-        ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu še toliko časa po zaključenem izobraževanju, kot opredeljeno v nadaljevanju tega člena, kar pa ne velja, če gre za usposabljanje za vzdrževanje in podaljševanje dovoljenj za delo;

-        druge obveznosti, dogovorjene s pogodbo o izobraževanju, če je ta sklenjena. V primeru, da delavec na lastno željo ali po lastni krivdi predčasno prekine usposabljanje (oziroma se ga sploh ne udeleži), je dolžan delodajalcu v roku 30 dni od njegovega poziva vrniti vse v zvezi z usposabljanjem nastale stroške. Po preteku tega roka je delavec dolžan plačati zamudne obresti po zakonsko določeni zamudni obrestni meri od dneva zapadlosti v plačilo do plačila. V primeru, da delodajalec ugotovi, da za prekinitev delavčevega usposabljanja obstajajo utemeljeni razlogi, lahko delavca, delno ali v celoti, oprosti dolžnosti povrnitve stroškov izobraževanja. Za dneve odsotnosti zaradi usposabljanja bo v primeru prekinitve usposabljanja na lastno željo ali po lastni krivdi delavec koristil svoj redni letni dopust, če le-tega ne bo imel več, pa bo delodajalec delavcu odobril izredni neplačani dopust. Izjema od tega pravila velja v primerih iz prejšnjega odstavka tega člena. Dolžina obdobja, za katerega je delavec dolžan ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu po zaključku izobraževanja, je odvisna od stroškov izobraževanja, ki jih delodajalec nameni za dotično izobraževanje delavca. Stroške izobraževanja se v ta namen razume kot stroške izobraževanja v ožjem smislu, torej stroške same izvedbe izobraževanja (npr. višina kotizacije, cena izobraževalnega programa ipd.), ne pa tudi stroške izobraževanja v širšem smislu (prevozni stroški, stroški bivanja (prenočišče), dnevnice ipd.). Dolžina obdobja, za katerega je delavec dolžan ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu po zaključku izobraževanja, se določi, kot sledi: Strošek izobraževanja (v EUR) Dolžina zaveze delavca ostati v delovnem razmerju do 2000 / Več kot 2000 in do 5000 1 leto Več kot 5000 2 leti Strošek izobraževanja (v EUR) Dolžina zaveze delavca ostati v delovnem razmerju do 2000 / Več kot 2000 in do 5000 1 leto Več kot 5000 2 leti V primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi, ko bi delavec še moral ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, je dolžan delodajalcu povrniti stroške izobraževanja v sorazmernem deležu. Delodajalec ne more zahtevati od delavca, ki se funkcionalno usposablja za potrebe delovnega mesta, povračila stroškov takega izobraževanja zaradi prenehanja delovnega razmerja s strani delodajalca, razen če je bila delavcu izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi ali če mu je bila odpovedana iz krivdnih razlogov.

Delavec, ki se usposablja za opravljanje druge vrste dela, ima poleg obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi še naslednje obveznosti:

-        se usposabljati v skladu s programom usposabljanja in se usposabljanja udeležiti v polni prisotnosti;

-        uspešno zaključiti usposabljanje;

-        v času usposabljanja opravljati delo, za katerega je usposobljen in v obsegu, kakor to zahtevajo potrebe dela;

-        na zahtevo delodajalca pripraviti povzetek pridobljenega znanja in o vsebini izobraževanja seznaniti druge delavce;

-        v roku 10 dni od zaključka usposabljanja delodajalcu predložiti potrdilo o udeležbi na izobraževanju, ki ga izda izvajalec slednjega oziroma če ga v tem roku ne prejme od izvajalca usposabljanja, najkasneje v treh delavčevih delovnih dneh po prejemu;

-        v kolikor je funkcionalno usposabljanje podlaga za pridobitev dovoljenja za delo oziroma pooblastila za opravljanje dela s področja operativnega dela, v roku osem dni po uspešno zaključenem usposabljanju v organizacijsko enoto KZPS, pristojno za usposabljanje operativnega osebja, predložiti vso potrebno dokumentacijo za vpis pooblastila v dovoljenje za delo oziroma izdajo dovoljenja za delo;

-        po končanem usposabljanju na poziv delodajalca skleniti novo pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki bo zajemala tudi delovne naloge s področja, za katerega se je delavec na podlagi pogodbe o izobraževanju usposobil;

-        ostati v delovnem razmerju, in sicer: a)    pet let po pridobitvi dovoljenja za delo, če prvič pridobi dovoljenje za delo ali če gre za prvo pridobitev dovoljenja za delo kontrolorja zračnega prometa, b)    v ostalih primerih vpisa pooblastila v dovoljenje za delo tri leta po vpisu pooblastila v dovoljenje za delo, c)    v primerih usposabljanja, ki ni namenjeno pridobitvi pooblastila oziroma dovoljenja za delo, pa za obdobje, kot ga predvideva tabela v šestem odstavku prejšnjega člena,

-        druge obveznosti, dogovorjene s pogodbo o izobraževanju, če je ta sklenjena. V primeru, da delavec na lastno željo ali po lastni krivdi predčasno prekine usposabljanje (oziroma se ga sploh ne udeleži), je dolžan delodajalcu v roku 30 dni od njegovega poziva vrniti vse v zvezi z usposabljanjem nastale stroške. Po preteku tega roka je delavec dolžan plačati zamudne obresti po zakonsko določeni zamudni obrestni meri od dneva zapadlosti v plačilo do plačila. V primeru, da delodajalec ugotovi, da obstajajo za prekinitev delavčevega usposabljanja utemeljeni razlogi, ki lahko opravičijo delavca, da je predčasno prekinil usposabljanje, lahko delodajalec, delno ali v celoti, oprosti delavca povrnitve stroškov izobraževanja. Za dneve odsotnosti zaradi usposabljanja bo v primeru prekinitve usposabljanja na lastno željo ali po lastni krivdi delavec koristil svoj redni letni dopust, če le-tega ne bo imel več, pa bo delodajalec delavcu odobril izredni neplačani dopust. Izjema od tega pravila velja v primerih iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi, ko bi delavec še moral ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, je dolžan delodajalcu povrniti stroške izobraževanja v sorazmernem deležu. Delodajalec ne more zahtevati od delavca, ki se funkcionalno usposablja za opravljanje druge vrste dela, povračila stroškov takega izobraževanja zaradi prenehanja delovnega razmerja, razen če je bila delavcu izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi ali če mu je bila odpovedana iz krivdnih razlogov.

V primeru, da se delavec udeleži več zaporednih funkcionalnih usposabljanj, po katerih je dolžan ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu še določen čas po zaključku vsakega funkcionalnega usposabljanja, se dolžina delavčeve obveznosti ostati v delovnem razmerju upošteva po vsakem izobraževanju posebej, pri čemer omenjene obveznosti tečejo vzporedno. Dolžina te zaveze ne more trajati dlje kakor pet

(5)let od zaključka zadnjega usposabljanja. Ta pogoj se ne uveljavlja, če nastopijo pogoji za upokojitev. Določba prejšnjega odstavka tega člena se uporablja za funkcionalna izobraževanja, ki se pričnejo po datumu vstopa te kolektivne pogodbe v veljavo.

Obveznosti delavca, ki pridobiva strokovno izobrazbo v interesu delodajalca, so:

-        vključitev v izobraževalni program, o katerem se dogovorita delavec in delodajalec s pogodbo o izobraževanju,

-        da med izobraževanjem ne spreminja programa brez soglasja delodajalca,

-        izpolnjevanje obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o izobraževanju,

-        zaključek izobraževanje v roku, ki je dogovorjen s pogodbo o izobraževanju,

-        da po končanem izobraževanju ostane v delovnem razmerju pri delodajalcu, kot določeno s to kolektivno pogodbo in pogodbo o izobraževanju,

-        v primeru prekinitve izobraževanja ali neuspešnega izobraževanja povrnitev stroškov izobraževanja delodajalcu v skladu s pogodbo o izobraževanju,

-        v primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi v času trajanja izobraževanja povrnitev delodajalcu stroškov v celoti,

-        v primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi po končanem izobraževanju, ko bi še moral ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, povrnitev delodajalcu stroškov izobraževanja v sorazmernem deležu glede na čas trajanja delovnega razmerja po končanem izobraževanju,

-        izpolnjevanje drugih določil pogodbe o izobraževanju. Delavec mora ostati v delovnem razmerju po končanem izobraževanju praviloma še toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje po sklenjeni pogodbi o izobraževanju. Delavec nima obveznosti do delodajalca, če delodajalec ne izpolni svojih obveznosti po pogodbi o izobraževanju. Delavcem, ki si pridobivajo strokovno izobrazbo v interesu delodajalca, delodajalec krije naslednje stroške izobraževanja:

-        šolnino;

-        odsotnost z dela zaradi opravljanja izpitov, morebitnih obveznih vaj, ki so pogoj za pristop k izpitu in končne naloge (t.i. študijski dopust), skladno z določbami tega člena ter pogodbo o izobraževanju;

-        nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi opravljanja izpitov in končne naloge. Delavcu, ki pridobiva strokovno izobrazbo v interesu delodajalca, pripada študijski dopust, če je ta dogovorjen s pogodbo o izobraževanju, in sicer v maksimalnem obsegu treh dni za vsako prvo opravljanje izpita, vključujoč dan samega opravljanja izpita, ter 10 dni za izdelavo in zagovor končne naloge. Delodajalec mora delavcu omogočiti odsotnost na dan opravljanja izpita in na dan zagovora končne naloge. Delavec, ki je za izpit iz posameznega predmeta že izkoristil pravico do odsotnosti, ne more koristiti odsotnosti za isti izpit, če je bil prvič na izpitu neuspešen. Če delavec za izpit iz posameznega predmeta ni izkoristil pravice do odsotnosti in je izpit že opravil, te pravice ne more prenesti na izpit iz drugega predmeta. V primeru, da delavec na lastno željo ali po lastni krivdi predčasno prekine izobraževanje, je dolžan delodajalcu v roku 30 dni od njegovega poziva vrniti vse v zvezi z izobraževanjem nastale stroške. Po preteku tega roka je delavec dolžan plačati zamudne obresti po zakonsko določeni zamudni obrestni meri od dneva zapadlosti v plačilo do plačila. V primeru, da delodajalec ugotovi, da obstajajo za prekinitev delavčevega izobraževanja utemeljeni razlogi, ki lahko opravičijo delavca, da ni uspešno zaključil oziroma je predčasno prekinil izobraževanje, lahko delodajalec, delno ali v celoti, oprosti delavca povrnitve stroškov izobraževanja. V primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi po končanem izobraževanju, ko bi delavec še moral ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, je dolžan delodajalcu povrniti stroške izobraževanja v sorazmernem deležu.

Ne glede na določbe tega poglavja, lahko delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja delavca oprosti povrnitve stroškov, nastalih z izobraževanjem, za katerega je delavec v skladu s pogodbo o izobraževanju in določbami te kolektivne pogodbe dolžan povrniti (sorazmeren) del stroškov izobraževanja.

Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Postopek za ugotovitev povzročene škode in odgovornosti delavca za nastanek škode začne direktor ali od njega pooblaščena oseba na podlagi prijave ali na podlagi lastne ugotovitve. Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodninska odgovornost delodajalca se nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja. Glede povračila škode, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena s strani delavca ali delodajalca, sta dolžna delodajalec in delavec pristopiti k mirni rešitvi spora oziroma sklenitvi sporazuma, s katerim dogovorita tudi višino in način povračila škode. Če se delodajalec in delavec v 30 dneh od dneva, ko sta bila seznanjena s povzročeno škodo ali kršitvami pravic iz delovnega razmerja, ne skleneta pisnega sporazuma, lahko uveljavljata odškodninsko odgovornost delodajalca pred arbitražo za reševanje individualnih delovnih sporov ali v postopku pred delovnim sodiščem.

Disciplinska odgovornost delavca se ugotavlja na podlagi določb vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja. Delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin, denarno kazen ali odvzem bonitet. Denarna kazen se lahko izreče v višini do največ 25 % povprečne osnovne bruto plače delavca za preteklo leto.

Delavec med delovnim časom ne sme biti pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc. Preprečevanje, ugotavljanje in sankcioniranje uporabe alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc delodajalec natančneje opredeli s splošnim aktom delodajalca.

Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Sankcija za neupoštevanje tega določila je disciplinska in odškodninska odgovornost.

Med trajanjem delovnega razmerja delodajalec ne sme postavljati delavcev v neenakopraven položaj oziroma jih na kakršenkoli način diskriminirati. Podrobneje je prepoved diskriminacije opredeljena s splošnim aktom delodajalca.

Sindikat uresničuje pravico do stavke ob pogoju zagotavljanja varnosti zračnega prometa v skladu s stavkovnimi pravili, o katerih se dogovorita sindikat in delodajalec, in v skladu z določili te kolektivne pogodbe, letalskimi predpisi in drugimi predpisi o stavki. Sodelovanje v stavki ali drugi obliki pritiska, organizirani v skladu z zakonom, ki ureja stavko, z zakonom, ki ureja letalstvo in stavkovnimi pravili ni škodljivo ravnanje, ki se ga delavcu prepoveduje. V primeru, da Vlada RS razglasi izredne razmere v Republiki Sloveniji oziroma se uvede izvajanje delovne dolžnosti, skladno z veljavno zakonodajo, se stavka takoj začasno prekine. Stavka se lahko nadaljuje, ko izredne razmere prenehajo, oziroma ko je objavljen preklic izvajanja delovne dolžnosti.

Organiziranje stavke v skladu s to kolektivno pogodbo in veljavno zakonodajo ne pomeni kršitve delovnih obveznosti in ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in odškodninske odgovornosti delavca ter ne sme imeti za posledico prenehanje delovnega razmerja delavca. Sindikati si v času stavke prizadevajo, da ne prihaja do izgredov, škodljivih posegov na objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa, sabotaž in namernega povzročanja škode s strani članov sindikata.

Plačni sistem se uredi s podjetniško kolektivno pogodbo, ki jo delodajalec sklene s sindikati. Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe se v delovno dobo šteje skupna delovna doba delavca. Plača se izplačuje enkrat mesečno, 10. dne v mesecu. Če je 10. dan v mesecu sobota, se plača izplača 9. dne v mesecu, če je 10. dan v mesecu nedelja, se plača izplača 8. dne v mesecu.

Vrednost količnika za izračun osnovne plače delavca od 1. 6. 2023 znaša 290,51 EUR bruto. Stranke te kolektivne pogodbe se dogovorijo, da se vrednost količnika za izračun osnovne plače usklajuje praviloma enkrat letno. Pogajanja za uskladitev se pričnejo najkasneje do 1. maja in se praviloma zaključijo v 30-ih dneh po začetku.

Delavcem pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki v naslednjem odstotku od osnove:

1.za nočno delo 45 %

2.za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) 140 %

3.za delo v nedeljo 70 %

4.za delo na praznik, ki je dela prost dan in druge dela proste dneve po zakonu 90 % 1. za nočno delo 45 % 2. za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) 140 % 3. za delo v nedeljo 70 % 4. za delo na praznik, ki je dela prost dan in druge dela proste dneve po zakonu 90 % Dodatka pod 3. in 4. točko prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta.

Pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe se v delovno dobo šteje skupna delovna doba delavca. Kot delovna doba šteje obdobje, ko je delavec v delovnem razmerju, kar je razvidno iz delovne knjižice oziroma iz izpisa o obdobjih zavarovanja po 1. 1. 2009. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % osnovne plače za vsako začeto leto delovne dobe.

Za dneve prisotnosti na delu pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini in pod pogoji, do katere in pod katerimi se ti stroški ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Delavec je odgovoren za resnično navedbo podatkov o stroških prevoza na delo in z dela. Delodajalec ima pravico ugotavljati oziroma preverjati resničnost navedenih podatkov.

Kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi je širše določen in vključuje vse lokacije delodajalca, ki so določene z vsakokrat veljavnim splošnim aktom delodajalca, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. Za opravljanje dela na lokacijah delodajalca se šteje izvajanje operativnih nalog (npr. delo na terenu, izvajanje privilegijev iz dovoljenja za delo, opravljanje dela v zvezi z usposabljanjem in podobno). Opravljanje dela na lokacijah delodajalca skladno s tem členom ne velja za službeno pot. Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter prehrane.

Delavec je upravičen do povračila stroškov za službena potovanja v Republiki Sloveniji in tujini, in sicer do dnevnic za stroške prehrane, kilometrine oziroma prevoznih stroškov ter prenočišča in drugih stroškov, ki nastanejo v zvezi z opravljanjem dela, v višini in pod pogoji, do katere in pod katerimi se ti stroški ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Za službeno potovanje velja tudi potovanje, ko je delavec napoten na izobraževanje, če ne gre za izobraževanje na lokaciji delodajalca. Delavcu, ki je v okviru službenega potovanja opravil polni fond ur (8 ur) in dodatne ure zaradi prevoza v kraj, kamor je bil napoten, se obračuna in plača efektivni delovni čas, to je čas, ko je opravljal delovne naloge. Čas prevoza na službeni poti se ne upošteva kot delovni čas, se pa upošteva pri določanju dnevnice oziroma stroškov za prehrano. Delavcu, ki je v okviru službenega potovanja opravil vključno s prevozom manj ur, kot je dnevna delovna obveznost (8 ur), se kot delovni čas upošteva polni delovni čas. Delavcu pripada dnevnica glede na čas trajanja službenega potovanja (čas trajanja efektivnega dela in čas prevoza). Dnevnica za službeno potovanje in povračilo stroškov za prehrano med delom se med seboj izključujeta.

Delavcu pripada za dneve prisotnosti na delu povračilo stroškov prehrane med delom v višini in pod pogoji, do katere in pod katerimi se ti stroški ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini treh delavčevih povprečnih bruto plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi oziroma treh povprečnih bruto plač v Republiki Sloveniji za zadnje tri mesece pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, če je to za delavca ugodneje. Ne glede na predhodni odstavek tega člena delavcu, ki se ob prvi upokojitvi upokoji v celoti, pripada glede na njegovo izpolnjeno neprekinjeno delovno dobo pri delodajalcu odpravnina v višini večkratnika delavčeve povprečne bruto plače za zadnje tri mesece pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ki znaša: Izpolnjena neprekinjena delovna doba pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih, najmanj Večkratnik 20 let 4-kratnik 25 let 5-kratnik 30 let 6-kratnik 35 let 7-kratnik Izpolnjena neprekinjena delovna doba pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih, najmanj Večkratnik 20 let 4-kratnik 25 let 5-kratnik 30 let 6-kratnik 35 let 7-kratnik V izpolnjeno neprekinjeno delovno dobo pri delodajalcu po predhodnem odstavku se všteva tudi neprekinjena delovna doba pri morebitnem predhodnem delodajalcu prenosniku (in njegovih pravnih prednikih), od katerega je delavec prešel k delodajalcu na podlagi predpisa ali pogodbe med delodajalcem in delodajalcem prenosnikom. V izpolnjeno neprekinjeno delovno dobo pri delodajalcu po predhodnem odstavku se za delavce, ki so zaposleni pri delodajalcu v trenutku sklenitve te kolektivne pogodbe, všteva tudi delovna doba pri predhodnih delodajalcih, pri katerih je delavec opravljal delo na podlagi dovoljenja za delo na področju navigacijskih služb zračnega prometa, in to za čas od pridobitve dovoljenja za delo, pod pogojem, da je delo na podlagi dovoljenja za delo pri predhodnih delodajalcih in delodajalcu potekalo neprekinjeno. Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najpozneje ob izplačilu zadnje plače. Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli pri delodajalcu, ob prenehanju nove pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine po prejšnjih odstavkih. Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu. Če se delavec delno upokoji, se mu sorazmerni del odpravnine odmeri od odpravnine, izračunane po prvem odstavku tega člena.

Delavcem pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki v naslednjem odstotku od osnove:

1.za izmensko delo 12 %

2.za delo v deljenem delovnem času:

-        za prekinitev dela več kakor 1 uro

-        za prekinitev dela več kakor 2 uri 20 % 40 %

3.za intervencijo 60 %

4.za navzočnost na delovnem mestu po pozivu v času dosegljivosti izven delovnega mesta 140 % 1. za izmensko delo 12 % 2. za delo v deljenem delovnem času:

-        za prekinitev dela več kakor 1 uro

-        za prekinitev dela več kakor 2 uri 20 % 40 % 3. za intervencijo 60 % 4. za navzočnost na delovnem mestu po pozivu v času dosegljivosti izven delovnega mesta 140 % V primeru izplačila dodatka za navzočnost na delovnem mestu po pozivu v času dosegljivosti izven delovnega mesta delavec ni upravičen do plačila dodatka po 3. in 4. točki četrtega odstavka 89. člena te kolektivne pogodbe. Določbe tega člena se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

V primeru aktivirane pripravljenosti iz četrtega odstavka 52. člena te kolektivne pogodbe je delavec za ure dela, ki jih opravi v času navzočnosti na delovnem mestu po pozivu upravičen do dodatka za navzočnost na delovnem mestu po pozivu v času pripravljenosti v višini 140 % osnovne plače delavca za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke. V primeru aktivirane pripravljenosti iz petega odstavka 52. člena te kolektivne pogodbe je delavec za ure dela, ki jih opravi na daljavo po pozivu upravičen do dodatka za delo na daljavo po pozivu v času pripravljenosti v višini 120 % osnovne plače delavca za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke. V primeru izplačila tega dodatka delavec ni upravičen do izplačila nobenega dodatka iz 89. in 96. člena te kolektivne pogodbe. Ta določba se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

Delodajalec bo za delavce plačeval mesečno premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu in pod pogoji, kakor so določeni v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta, sklenjeni med delodajalcem in Svetom delavcev. Ta določba se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

Delavcu pripadajo nadomestila plače pod pogoji in v primerih, določenih z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja. Poleg primerov, ki jih določa omenjen zakon, je delavec upravičen do nadomestila plače tudi za čas pripravljenosti na domu, in sicer v višini 10 % od osnovne plače oziroma urne postavke za ure, odrejene pripravljenosti na domu. Podlaga za izračun nadomestila plače delavca je plača delavca, ki jo je prejel v preteklih treh mesecih za polni delovni čas; če v zadnjih treh mesecih ni prejel vsaj ene plače, pa v višini minimalne plače. Plača iz prejšnjega stavka ne vsebuje nadomestil plač in se izračuna iz urne postavke za čas prisotnosti na delu. Nadomestilo plače ne sme biti višje od plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Pri odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 90 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Delavcem se pri plačani odsotnosti z dela nadomestilo plače izplača za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela. Določbe tega člena se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila plače:

-        v višini 80 % od osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, za prvih 5 dni stavke,

-        v višini 70 % od osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, za naslednjih 3 dni stavke,

-        v višini 60 % od osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, za naslednjih 3 dni stavke,

-        v višini 50 % od osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, za vse ostale dni stavke. Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila plače v skladu s prvim odstavkom tega člena, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:

-        da stavkajo zaradi kršitve kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov in

-        je stavka organizirana v skladu z zakonom, to kolektivno pogodbo in po stavkovnih pravilih. Delavcem, ki morajo med stavko zagotavljati navigacijske službe zračnega prometa v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili, pripada za čas dejanskega dela, obračun plače za redno delo, po določilih te kolektivne pogodbe in podjetniške kolektivne pogodbe. Določbe tega člena se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

Delavec pripravnik ima pravico do plače v višini 70 % osnovne plače za delovno mesto, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, in do drugih osebnih prejemkov, ki jih določajo vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja, ta kolektivna pogodba in splošni akti delodajalca. Plača pripravnika ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom. Določbe tega člena se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

Delavec začetnik ima pravico do osnovne plače v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot učenec za delovno mesto, za katerega se usposablja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in do drugih osebnih prejemkov, ki jih določajo vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja, ta kolektivna pogodba in splošni akti delodajalca. Plača začetnika ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom. Določbe tega člena se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

Delavec učenec ima pravico do osnovne plače v višini 70 odstotkov začetne osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu, za katerega se usposablja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in do drugih osebnih prejemkov, ki jih določajo vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja, ta kolektivna pogodba in splošni akti delodajalca. Plača učenca ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom. Določbe tega člena se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

Delavcu pripada regres za letni dopust v enkratnem izplačilu. Regres se izplača v denarni obliki. Delavcu se izplača regres v višini, določeni s predpisi o višini regresa za letni dopust za posamezno koledarsko leto in veljajo za delodajalca. Delavcu se regres za letni dopust izplača do 30. 6. v tekočem letu. Delavec, ki se zaposli po 30. 6. v posameznem letu, pridobi pravico do regresa s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavcu, ki dela krajši delovni čas od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času na delu. Delavcu pripada en regres v koledarskem letu tudi, če med letom preide od enega delodajalca k drugemu. V takem primeru vsak od delodajalcev izplača sorazmerni del regresa glede na čas trajanja delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu v tem letu. Določbe tega člena se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

Ob smrti delavca pripada ožjemu družinskemu članu solidarnostna pomoč v višini ene povprečne plače v javnem podjetju za pretekle tri mesece. Delavcu pripada solidarnostna pomoč v višini 50 % povprečne plače v javnem podjetju za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:

-        ob smrti ožjega družinskega člana (zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, otroka, posvojenca in pastorka, če živi z njim v skupnem gospodinjstvu),

-        ob nastanku težje invalidnosti (II. kategorija invalidnosti, 30 % telesna okvara delavca) zaradi nezgode pri delu,

-        elementarne nesreče ali požara,

-        odsotnosti zaradi bolezni nepretrgoma več kakor 90 dni. Solidarnostna pomoč iz drugega odstavka pripada delavcu največ enkrat letno. Direktor lahko na utemeljen predlog enega od sindikatov odobri izplačilo solidarnostne pomoči delavcu v višini do 70 % povprečne plače v družbi. Določbe tega člena se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

Delavcu pripada jubilejna nagrada v maksimalni višini davčno priznanega stroška v skladu s vsakokratno veljavnim predpisom, ki ureja ta vprašanja. Jubilejna nagrada se izplača v mesecu, ko delavec izpolni delovni jubilej. Določbe tega člena se uporablja do drugačne ureditve v podjetniški kolektivni pogodbi.

Z dnem začetka veljave in uporabe te kolektivne pogodbe prenehajo veljati in se uporabljati določbe 3., 8., 9., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37. ter 50. člena podjetniške kolektivne pogodbe, št. 01 1-0009100002-100002106, sklenjene dne 24. 1. 2007.

Delodajalec in sindikati bodo na podlagi te kolektivne pogodbe sklenili podjetniško kolektivno pogodbo z namenom ureditve vsebin, ki niso zajete v tej kolektivni pogodbi in jih je skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, potrebno urediti s kolektivno pogodbo, oziroma z namenom ureditve vsebin na drugačen način, kot so urejene v tej kolektivni pogodbi. Podjetniška kolektivna pogodbe se sklene po predhodnem soglasju nadzornega sveta.

Z dnem začetka veljave in uporabe te kolektivne pogodbe preneha veljati in se uporabljati Kolektivna pogodba za dejavnost št. 171-1/2007-31, ki je stopila v veljavo dne 1. 4. 2006, skupaj s spremembami in dopolnitvami.

Ta kolektivna pogodba je sestavljena in podpisana v petih izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po en izvod in en izvod ministrstvo pristojno za vodenje evidence kolektivnih pogodb.

Ta kolektivna pogodba začne veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zg. Brnik, dne 24. julija 2023 Za delodajalca: Rok Marolt direktor Za sindikat SAITS: Radoš Dick predsednik Za sindikat SATS: Boris Remškar predsednik Za sindikat SKZPS: Gregor Medvešek predsednik Za sindikat SSKL: Robert Štauber predsednik Za delodajalca: Rok Marolt direktor Za sindikat SAITS: Radoš Dick predsednik Za sindikat SATS: Boris Remškar predsednik Za sindikat SKZPS: Gregor Medvešek predsednik Za sindikat SSKL: Robert Štauber predsednik Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 25. 7. 2023 izdalo potrdilo št. 10101-2/2023-2 o tem, da je Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa št. 171-1/24-2023 vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 24/3.