Zakon o športu (ZŠpo-1)

Ta zakon določa javni interes na področju športa, mehanizme za njegovo uresničevanje, organe, ki so zanj pristojni, in pogoje za opravljanje strokovnega dela v športu, pravice športnikov oziroma športnic (v nadaljnjem besedilu: športnikov), javne športne objekte in površine za šport v naravi, športne prireditve, zbirke podatkov ter nadzor na področju športa.

Posamezni izrazi po tem zakonu imajo naslednji pomen: 1. dopolnilno strokovno delo je izvajanje podpornih aktivnosti pri strokovnem delu v športu (baletno-koreografska podpora, psihološka podpora, svetovanje za ustrezno prehrano, fizioterapevtska podpora itd.) v športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: OKS-ZŠZ); 2. kakovostni šport so programi priprav in tekmovanj športnikov in športnih ekip v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, tekmujejo pa v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: NPŠZ) do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih; 3. kategoriziran športnik je športnik, ki je državljan Republike Slovenije, star najmanj 14 let in ima naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda; 4. kompetence so znanja, spretnosti in odgovornosti, ki jih strokovni delavec oziroma strokovna delavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec) v športu pridobi z uspešno zaključenim izobraževanjem v javnoveljavnih izobraževalnih programih oziroma z usposabljanjem v javnoveljavnih programih usposabljanj v skladu s tem zakonom; 5. obštudijska športna dejavnost so različne oblike športnih dejavnosti študentov v kraju študija; 6. poklicni športnik je športnik, ki je vpisan v razvid poklicnih športnikov po tem zakonu in samostojno opravlja delo v športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost; 7. prostočasna športna vzgoja otrok in mladine so športne dejavnosti, ki nadgrajujejo gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju in šolsko športno vzgojo, ter obšolski športni programi, namenjeni vsem otrokom in mladini, ter športni programi otrok in mladine, ki niso del tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez in jih ponujajo vzgojno-izobraževalni zavodi, društva in drugi izvajalci športnih programov iz drugega odstavka 6. člena tega zakona; 8. šport invalidov so vse pojavne oblike športa, s katerim se ukvarjajo invalidi izven šolskega sistema; 9. šport starejših je športno-rekreativna gibalna dejavnost oseb, starejših od 65 let; 10. športna organizacija je pravna oseba iz 1. do 5. točke drugega odstavka 6. člena tega zakona; 11. športna rekreacija so različne pojavne oblike športne gibalne dejavnosti s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja oziroma zabave; 12. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami je prilagojeno izvajanje gibalnih programov, ki jih izvajajo vzgojno-izobraževalni zavodi in društva; 13. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, so športni programi, ki jih izvajajo športna društva ter NPŠZ in so namenjeni sistematični pripravi na tekmovanja in tekmovanjem; 14. športnik je posameznik, ki je registriran v skladu z 32. členom tega zakona; 15. športno društvo oziroma športna zveza je društvo oziroma zveza, ki je registrirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, in ima v temeljnem aktu šport opredeljen kot pretežno dejavnost; 16. uradni tekmovalni sistem je sistem tekmovanj v Republiki Sloveniji in mednarodnih tekmovanj v posamezni športni panogi, ki so stopenjsko razvrščena glede na njihovo medsebojno konkurenčnost, so v skladu s pravili NPŠZ ali pravili mednarodnih športnih zvez in jih je evidentiral OKS-ZŠZ; 17. vrhunski šport so programi priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, usmerjenih v doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni; 18. vrhunski športnik je športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, ki je dosegel vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju v absolutni starostni kategoriji in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski športnik; 19. zasebni športni delavec je strokovni delavec v športu, ki je vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev po tem zakonu in samostojno opravlja delo v športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost.

Na področju športa se zasledujejo predvsem naslednja načela: 1. vzpostavljanje možnosti za ukvarjanje s športom za vsakega prebivalca Republike Slovenije ne glede na spol, raso, socialni status, versko prepričanje, jezik in narodnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino; 2. vzpostavljanje možnosti za kakovostno ukvarjanje s športom v varnem in zdravem okolju; 3. varstvo in krepitev moralnih in etičnih vrednot in izogibanje nepoštenemu doseganju rezultatov (doping, prirejanje tekmovalnih izidov); 4. skrb za varstvo športne dediščine; 5. skrb za trajnostni razvoj; 6. spodbujanje športnega obnašanja.

(1)Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki se določijo v Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) in so namenjene zagotavljanju pogojev, da se prebivalci Republike Slovenije več in bolj kakovostno ukvarjajo s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja, in se uresničuje zlasti na področjih: 1. športnih programov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona; 2. športnih objektov in površin za šport v naravi; 3. razvojne dejavnosti v športu; 4. organiziranosti v športu; 5. športnih prireditev in promocije športa; 6. družbene in okoljske odgovornosti v športu.

(2)Javni interes v športu v lokalnih skupnostih se določi z občinskimi letnimi programi športa, ki morajo biti v skladu z nacionalnim programom.

(1)Država uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem materialnih pogojev in sredstev za uresničevanje nacionalnega programa, načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javnih športnih objektov in površin za šport v naravi ter z zagotavljanjem spodbudnega davčnega in administrativnega okolja za šport.

(2)Lokalna skupnost uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem sredstev za izvedbo letnega programa športa na lokalni ravni, načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem lokalno pomembnih športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti lokalne skupnosti ter s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti.

(3)Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki je ustanovljena na podlagi zakona, ki ureja lastninsko preoblikovanje Loterije Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Fundacija za šport), uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem sredstev za izvedbo letnega programa športa Fundacije za šport ter s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti.

(4)Sredstva za uresničevanje javnega interesa se zagotavljajo iz državnega proračuna, proračuna lokalnih skupnosti, Fundacije za šport, donacij, sponzorskih sredstev in drugih virov.

(5)V skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, javni interes na področju športa uresničujejo tudi posamezniki, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti ukvarjanja s športom in k razvoju solidarnega, humanega in enakopravnega športnega okolja.

(1)Športni programi po tem zakonu so različne pojavne oblike športa, namenjene posameznikom vseh starosti, in sicer: 1. prostočasna športna vzgoja otrok in mladine; 2. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; 3. obštudijska športna dejavnost; 4. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; 5. kakovostni šport; 6. vrhunski šport; 7. šport invalidov; 8. športna rekreacija; 9. šport starejših.

(2)Izvajalci športnih programov po tem zakonu so: 1. športna društva in športne zveze, registrirane v Republiki Sloveniji; 2. športna društva in športne zveze Slovencev v zamejstvu v Italiji, Avstriji in na Madžarskem; 3. zavodi za šport po tem zakonu; 4. pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; 5. ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove; 6. zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe; 7. lokalne skupnosti; 8. samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; 9. zasebni športni delavci.

(3)Izvajalci športnih programov iz prejšnjega odstavka delujejo oziroma izvajajo športne programe v skladu s svojim temeljnim oziroma ustanovitvenim aktom in v skladu s tem zakonom, izvajalci iz 1. točke prejšnjega odstavka pa tudi s pravili NPŠZ za svojo športno panogo.

(4)Ne glede na določbe zakona, ki ureja področje turizma, o pogojih za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev, izvajalcem športnih programov iz 1. in 6. točke drugega odstavka tega člena ni treba izpolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti turističnih aranžmajev, če gre za izvajanje športnih programov iz prvega odstavka tega člena na nepridobitni osnovi.

(1)Znanstvenoraziskovalno delo na področju športa obsega preučevanje delovanja človekovega organizma pod vplivom vadbe oziroma treninga ter učinkov le-teh na zdravje in uspešnost delovanja človeka v različnih nalogah, obremenitvah in okoljih.

(2)Izvajalci znanstvenoraziskovalnega dela na področju športa so: 1. visokošolski zavodi, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe prve ali druge stopnje na področju športa; 2. druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje raziskovalne dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost, na področju športa.

(3)Izvajalci iz prejšnjega odstavka zagotavljajo strokovno podporo programom iz druge alineje 3. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona.

(1)Nacionalni program je strateški dokument razvojnega načrtovanja športne politike, ki določa: 1. javni interes na področju športa; 2. cilje in prednostne naloge športne politike; 3. športne programe; 4. investicije v športne objekte in površine za šport v naravi; 5. razvojne, strokovne in raziskovalne dejavnosti v športu; 6. organiziranost v športu; 7. športne prireditve in promocijo športa; 8. družbeno in okoljsko odgovornost v športu; 9. podporne mehanizme za šport.

(2)V nacionalnem programu se opredelijo ukrepi in določijo kazalniki, po katerih se meri njegovo uresničevanje.

(3)Nacionalni program določa strateške, finančne, kadrovske in organizacijske usmeritve, ki so potrebne za njegovo uresničitev.

(4)Nacionalni program se sprejema za obdobje desetih let.

(1)Nacionalni program sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(2)Predlog nacionalnega programa predloži vladi ministrstvo, pristojno za šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), skupaj z mnenjem Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet) in soglasjem OKS-ZŠZ.

(3)Če OKS-ZŠZ in ministrstvo ne dosežeta soglasja iz prejšnjega odstavka, ministrstvo predloži nacionalni program v obravnavo vladi, če z njim po ponovni obravnavi soglaša strokovni svet.

(1)Za izvajanje nacionalnega programa vlada v šestih mesecih po njegovem sprejemu, po predhodno pridobljenem mnenju strokovnega sveta in soglasju OKS-ZŠZ, sprejme izvedbeni načrt nacionalnega programa (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni načrt), ki podrobneje ureja ukrepe in usmeritve nacionalnega programa.

(2)Če soglasje iz prejšnjega odstavka ni podano, vlada sprejme izvedbeni načrt, če z njim po ponovni obravnavi soglaša strokovni svet.

(3)Za dejavnosti v izvedbenem načrtu, ki izhajajo iz ukrepov nacionalnega programa, se določijo nosilci in čas za njihovo izvedbo.

(4)Izvedbeni načrt se sprejme za celotno obdobje, za katerega se sprejme nacionalni program.

Vlada vsaki dve leti državnemu zboru predloži poročilo, ki ga pripravi ministrstvo, o izvajanju nacionalnega programa z oceno rezultatov.

(1)Izvajanje izvedbenega načrta na državni ravni za posamezno koledarsko leto določi minister, pristojen za šport (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju strokovnega sveta in OKS-ZŠZ, z letnim programom športa na državni ravni, ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v državnem proračunu.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister sprejme letni program športa na državni ravni brez predhodnih mnenj iz prejšnjega odstavka, če ju strokovni svet in OKS-ZŠZ ne podata v roku enega meseca.

(1)Izvajanje nacionalnega programa na lokalni ravni za posamezno koledarsko leto določi občinski svet, po predhodnem mnenju občinske športne zveze, če ta obstaja, z letnim programom športa na lokalni ravni, ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu lokalne skupnosti, pri čemer upošteva strukturo in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnem programu.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko občinski svet sprejme letni program športa na lokalni ravni brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka, če ga občinska športna zveza ne poda v roku enega meseca.

Letni program športa Fundacije za šport določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo iz sredstev Fundacije za šport, pri čemer Fundacija za šport upošteva strukturo in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnem programu in izvedbenem načrtu.

(1)Programi in področja, za izvajanje katerih se z letnim programom športa določa obseg javnih sredstev za sofinanciranje, so lahko: 1. športni programi iz prvega odstavka 6. člena tega zakona; 2. športni objekti in površine za šport v naravi; 3. razvojne dejavnosti v športu: - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu; - statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu iz prvega odstavka 63. člena tega zakona in strokovna podpora programom; - založništvo v športu; - znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu; - informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa; 4. organiziranost v športu; 5. športne prireditve in promocija športa: - športne prireditve; - javno obveščanje o športu; - športna dediščina in muzejska dejavnost v športu; 6. družbena in okoljska odgovornost v športu.

(2)Izvajalci letnega programa športa po tem zakonu so osebe, ki so kot izvajalci športnih programov določeni v drugem odstavku 6. člena tega zakona.

(1)Pri izbiri programov oziroma področij letnega programa športa se uporabljajo naslednja merila: 1. za športne programe - iz 1. do 3., 8. in 9. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona: a) cena športnega programa; b) kompetentnost strokovnih delavcev; c) število vadečih; - iz 4. do 7. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in strokovno podporo teh programov: a) kompetentnost strokovnih delavcev; b) konkurenčnost športne panoge; c) nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge; č) število športnikov oziroma razširjenost športne panoge; d) uspešnost športne panoge; 2. za investicije v gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje športnih objektov in površin za šport v naravi: - dostopnost vsem prebivalcem; - obstoj športnih objektov in površin za šport v naravi; - vrednost investicije; - zagotavljanje vadbenih površin za več športnih panog; 3. za razvojne dejavnosti v športu: - na področju izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v športu: a) deficitarnost; - na področju statusnih pravic športnikov: a) nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge; b) naziv športnika oziroma športna uspešnost; c) število športnikov oziroma razširjenost športne panoge; č) uspešnost in konkurenčnost športne panoge; - na področju založništva: a) deficitarnost; b) reference; - na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti: a) izvedljivost in gospodarnost projekta; b) razvojna kakovost; c) relevantnost in potencialni vpliv projekta; č) reference; - na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij: a) deficitarnost; b) dostopnost informacijsko-komunikacijske tehnologije za uporabnike; c) uporabnost informacijsko-komunikacijske tehnologije; 4. za organiziranost v športu: - na področju kakovostnega in vrhunskega športa: a) konkurenčnost športne panoge; b) nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge; c) število športnikov oziroma razširjenost športne panoge; č) uspešnost športne panoge; - na področju športne rekreacije, prostočasne športne vzgoje otrok in mladine oziroma na področju obštudijske športne dejavnosti: a) delovanje na nacionalni oziroma lokalni ravni; b) organiziranost na nacionalni oziroma lokalni ravni; c) število vadečih; 5. za športne prireditve in promocijo športa: - športne prireditve: a) mednarodna oziroma lokalna odmevnost; b) množičnost; c) raven prireditve; č) ustreznost vsebine (pretežno športna); - javno obveščanje: a) nacionalni oziroma lokalni doseg medija; b) pogostost pojavljanja; c) vsebina; - športna dediščina: a) izvedljivost projekta; b) nacionalni oziroma lokalni pomen projekta; 6. za družbeno in okoljsko odgovornost v športu: - izvedljivost projekta; - nacionalni oziroma lokalni pomen projekta; - odličnost projekta.

(2)Minister v podzakonskem aktu podrobneje določi izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa na državni ravni, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

(3)Občinski svet z odlokom podrobneje določi izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

(4)Svet Fundacije za šport s splošnim aktom, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino in h kateremu pridobi soglasje državnega zbora, podrobneje določi izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa Fundacije za šport, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa Fundacije za šport, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

(5)Postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa na državni ravni izvede ministrstvo, na lokalni ravni občina, izvajanja letnega programa športa Fundacije za šport pa Fundacija za šport (v nadaljnjem besedilu: izvajalec razpisa).

(1)Postopek sofinanciranja izvajanja letnega programa športa iz javnih sredstev se lahko izvede kot: 1. javni razpis; 2. sklenitev neposredne pogodbe.

(2)Postopek sofinanciranja izvajanja letnega programa športa iz javnih sredstev se izvede kot javni razpis. V okviru razpisanih sredstev se sofinancirajo tisti programi ali področja letnega programa športa, ki so glede na pogoje in merila iz javnega razpisa najbolje ocenjeni oziroma ovrednoteni najvišje.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se za dodelitev sredstev državnega proračuna, namenjenih za sofinanciranje: 1. priprave in udeležbe na mednarodnih več panožnih športnih tekmovanjih iz 1. do 4., 6. in 11. točke 74. člena tega zakona, katerih nosilec je OKS-ZŠZ oziroma Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (v nadaljnjem besedilu: ŠIS-SPK); 2. udeležbe na univerzijadi oziroma evropskih univerzitetnih igrah ter svetovnih in evropskih univerzitetnih prvenstvih, katerih nosilec je Slovenska univerzitetna športna zveza; 3. izvajanja športnega programa ali področja, ki je sofinanciran iz proračuna mednarodne športne organizacije ali Evropske unije in je bil izbran na javnem razpisu, ki ga je izvedla institucija zunaj Republike Slovenije; 4. investicij v javne športne objekte in površine za šport v naravi, če ti presegajo pomen, ki ga imajo za lokalno skupnost, oziroma je to potrebno zaradi skladnega razvoja države in je to v javnem interesu, potreba po izgradnji ali posodobitvi teh športnih objektov in površine za šport v naravi pa izhaja iz mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi iz 69. člena tega zakona; lahko sklene neposredna pogodba.

Za vprašanja postopka izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

(1)Izvajalec razpisa sprejme sklep o začetku postopka javnega razpisa za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), s katerim določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da doseči z javnim razpisom, in besedilo javnega razpisa.

(2)Postopek javnega razpisa se lahko začne ne glede na določbo zakona, ki ureja javne finance, o pogojih za začetek postopka za dodelitev sredstev, pri čemer odločbe o izbiri ni mogoče izdati pred sprejetjem proračuna za leto, v katerem se odločba izdaja. Izvajalec razpisa lahko do roka za oddajo vlog s sklepom ustavi postopek javnega razpisa, pozneje, do izdaje odločb iz 28. člena tega zakona, pa le v primeru, da v sprejetem proračunu niso zagotovljene pravice proste porabe v potrebni višini. Izvajalec razpisa sklep o ustavitvi postopka objavi na način, kot je bilo objavljeno besedilo javnega razpisa, in o tem obvesti tudi vse, ki so oddali vlogo na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji). Zoper sklep o ustavitvi postopka javnega razpisa pritožba ni dovoljena.

(3)Javni razpis ministrstva in Fundacije za šport se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javni razpis lokalne skupnosti pa v uradnem glasilu lokalne skupnosti. Javni razpis se objavi tudi na spletni strani izvajalca razpisa.

(1)Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje izvajalec razpisa. Komisija preveri pravočasnost in popolnost vlog, opravi pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so navedena v javnem razpisu, ter izvajalcu razpisa poda predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa.

(2)Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.

(3)Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave).

(4)Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti.

(5)Če je predsednik ali člana komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloči iz komisije in se to evidentira v zapisniku.

(1)Objava javnega razpisa mora vsebovati: 1. naziv in sedež izvajalca razpisa; 2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa; 3. predmet javnega razpisa; 4. navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril; 5. predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje; 6. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva; 7. rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev; 8. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev; 9. rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa; 10. kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo.

(2)V javnem razpisu se lahko poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavijo tudi drugi podatki, če je to potrebno glede na predmet javnega razpisa.

(1)V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev.

(2)Izvajalec razpisa objavi razpisno dokumentacijo na svojih spletnih straneh oziroma mora zainteresiranim omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na zahtevo predati.

Rok za prijavo na razpis se določi z javnim razpisom in mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, ne sme pa biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma uradnem glasilu lokalne skupnosti.

(1)Vloge na javni razpis se obravnavajo posamično.

(2)Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug ustrezen način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na določen javni razpis.

(3)Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju.

(4)Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v javnem razpisu. Način elektronske predložitve vloge mora biti določen v razpisni dokumentaciji.

(5)Vloga mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je določen v javnem razpisu, ne glede na način oddaje.

(1)Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno označene ovojnice.

(2)Odpiranje prejetih vlog ni javno.

(3)Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba in ali je popolna. Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik.

(4)Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, izvajalec razpisa zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

(1)Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni.

(2)Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

(1)Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa.

(2)Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov in področij letnega programa športa.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek imajo pod enakimi pogoji pri izvajanju športnih programov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona prednost pri izvajanju letnega programa športa izvajalci iz 1. in 6. točke drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(4)Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega člena vodi zapisnik, v katerem natančno navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja letnega programa športa se sofinancirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo.

(5)Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni.

(1)Na podlagi predloga komisije izvajalec razpisa izda odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa.

(2)Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa.

(1)Ob izdaji odločbe o izbiri izvajalec razpisa vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa.

(2)Če se vlagatelj v roku osmih dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.

(1)Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vročitve odločbe iz 28. člena tega zakona vloži ugovor pri izvajalcu razpisa. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.

(2)Predmet ugovora ne more biti primernost meril za ocenjevanje vlog.

(3)Izvajalec razpisa o ugovoru odloči v roku 30 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna.

(1)Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa na državni ali lokalni ravni ali letnega programa športa Fundacije za šport, je dolžan javno objaviti izračun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva. Način in obliko izračuna cene predpiše minister.

(2)Izvajalec športnega programa iz 2., 4., 7. in 9. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa na državni ali lokalni ravni ali letnega programa športa Fundacije za šport in prejme javna sredstva za zaposlitev strokovnega delavca, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi le s strokovnim delavcem, ki ima strokovno izobrazbo v skladu z 48. členom tega zakona.

(3)Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnika brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih sredstev mora izvajalec letnega programa športa stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati.

(4)Finančna sredstva, ki jih izvajalci letnega programa športa prejmejo za izvedbo posameznega športnega programa oziroma za udeležbo v posameznem športnem programu, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa, za katerega so namenjeni.

(5)Izvajalec, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa na državni ravni, je dolžan na tekmovanjih in z njimi povezanimi dogodki v tujini uporabljati nacionalno znamko Slovenije, če to ni v nasprotju s pravili mednarodnih športnih zvez ali s pravili Mednarodnega olimpijskega komiteja.

(6)Izvajalcu športnega programa iz 1. točke drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, in je izbran za izvajanje letnega programa športa na državni ali lokalni ravni ali letnega programa športa Fundacije za šport, ne glede na določbe zakona, ki ureja nevladne organizacije v javnem interesu, ni treba ministrstvu poročati o opravljenem delu in programu prihodnjega delovanja.

(1)Posameznik se registrira kot športnik, če je star najmanj 12 let, je član športnega društva, ki je včlanjeno v NPŠZ ali ŠIS-SPK, in ima s strani OKS-ZŠZ potrjen nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema ter je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je športnik tudi posameznik, mlajši od 12 let, vendar ne mlajši od 10 let, ki je registriran v olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog, pri katerih lahko na svetovnih prvenstvih v članski kategoriji nastopajo športniki mlajši od 18 let.

(1)Športnik, ki je star najmanj 14 let in je državljan Republike Slovenije, se glede na dosežen rezultat na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema razvrsti v naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda.

(2)Podrobnejše pogoje in kriterije za registracijo in razvrstitev v naziv kategoriziranega športnika, ločeno za individualne in za kolektivne športne panoge, določi strokovni svet na predlog OKS-ZŠZ in jih objavi na spletni strani ministrstva in OKS-ZŠZ.

(1)Športnik lahko prestopi iz športne organizacije v drugo športno organizacijo.

(2)Športna organizacija lahko od športnika, starejšega od 15 let, zahteva plačilo nadomestila za prestop, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek športna organizacija ne sme zahtevati plačila nadomestila, če so dejanski stroški, ki jih krije športnik za pripravo in tekmovanja, v uradnih tekmovalnih sistemih višji od plačila iz prejšnjega odstavka.

(1)Športnik ima pravico: 1. do prilagoditve šolskih in študijskih obveznosti v obsegu in na način, ki se določita s predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanje oziroma področje visokega šolstva; 2. do prilagoditve opravljanja mature v skladu z zakonom, ki ureja maturo; 3. do prilagoditve uveljavljanja pravice do vpisa v nadaljnje izobraževanje v skladu z zakonom, ki ureja maturo; 4. da mu izvajalci športnih programov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona zagotovijo varen proces športne vadbe; 5. do preventivnega zdravstvenega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje; 6. da v času bolezni ali poškodbe ne trenira ali tekmuje.

(2)(prenehal veljati)

(3)(prenehal veljati)

(4)Športnik, ki je dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo, ima poleg pravic iz prvega odstavka tega člena tudi pravico do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.

(5)Vrhunski športnik ima poleg pravic iz prvega odstavka tega člena tudi pravico do zaposlitve v javnem sektorju v skladu s 63. členom tega zakona.

(6)Vrhunski športnik, ki je dobitnik olimpijske, paraolimpijske, medalje z olimpijade gluhih, medalje s šahovske olimpijade ali medalje s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog, ima poleg pravic iz prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka tudi pravico: 1. do povračila stroškov izobraževanja za pridobitev izobrazbe po javnoveljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji, in sicer enkrat na vsaki ravni izobraževanja, ki si je še ni pridobil, ali usposobljenosti za strokovno delo v športu po tem zakonu, in 2. do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.

(7)Minister natančneje določi način in pogoje za pridobitev pravice iz 1. točke prejšnjega odstavka ter obseg povračila in vrste stroškov.

(8)Dodatek k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa iz četrtega odstavka in iz 2. točke šestega odstavka tega člena se določi pod pogoji in na način, kot ga določa zakon, ki ureja priznavanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.

(9)Športnik ima pod pogoji in na način, kot jih določa ta zakon, pravico do storitev nacionalnega kariernega centra, pravico do dodatka k pokojnini – športne priznavalnine ter pravico do prehodnega denarnega nadomestila.

(10)Do pravic iz prejšnjega odstavka niso upravičene osebe, ki jih je pristojna nacionalna ali mednarodna športna zveza kaznovala zaradi uporabe nedovoljenih snovi v športu v skladu z Zakonom o ratifikaciji Mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/07) s prepovedjo tekmovanj za dve leti ali več, če je bila uporaba nedovoljenih snovi v športu storjena naklepno, oziroma osebe, ki so bile pravnomočno obsojene na kazen zapora za naklepna kazniva dejanja, ki je daljša od šestih mesecev, pa jim obsodba še ni bila izbrisana.

(1)Nekdanji športnik, državljan Republike Slovenije, ki stalno prebiva v Republiki Sloveniji in je bil v času tekmovalne kariere razvrščen v mednarodni ali višji razred kategorizacije po tem zakonu, v mednarodni ali višji razred kategorizacije po Zakonu o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, 15/03 – ZOPA in 29/17 – ZŠpo-1; v nadaljnjem besedilu: ZSpo) ali ki je bil pred uveljavitvijo ZSpo pri OKS-ZŠZ evidentiran kot kategoriziran športnik, v skupnem trajanju razvrstitve oziroma evidentiranja vsaj štirih let, in mu je v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, priznana pravica do starostne ali invalidske pokojnine, ki ne presega 1.100 eurov, lahko zaprosi za dodelitev dodatka k pokojnini – športne priznavalnine.

(2)Če je nekdanji športnik iz prejšnjega odstavka uživalec pravice do pokojnine iz tujine in je z državo, iz katere prejema pokojnino, sklenjena mednarodna pogodba o socialni varnosti ali če ta država priznava pravico do izplačevanja pokojnine v tujino državljanom Republike Slovenije, lahko zaprosi za dodelitev dodatka k pokojnini – športne priznavalnine, če ta pravica ne presega višine 1.100 eurov ali če sočasna pravica do pokojnine iz tujine in pokojnine iz prejšnjega odstavka ne presega višine 1.100 eurov.

(3)Dodatek k pokojnini – športna priznavalnina se določi v višini razlike med priznano pokojnino iz prvega odstavka oziroma drugega odstavka tega člena oziroma seštevka pokojnin iz drugega odstavka tega člena na dan vložitve vloge in 1.100 euri, vendar največ do višine 300 eurov.

(4)Dodatek k pokojnini – športna priznavalnina in najvišji znesek dodatka k pokojnini – športna priznavalnina iz prejšnjega odstavka ter najvišji znesek priznanih pravic do starostne ali invalidske pokojnine iz prvega in drugega odstavka tega člena, do katerega se odmeri dodatek k pokojnini, se usklajujejo na način, kot se usklajujejo pokojnine po zakonu, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odstotek uskladitve dodatka k pokojnini – športne priznavalnine ter usklajena zneska najvišjega zneska dodatka k pokojnini – športne priznavalnine ter najvišjega zneska priznanih pravic do starostne ali invalidske pokojnine, do katerega se odmeri dodatek k pokojnini, ob vsakokratni redni uskladitvi pokojnin določi minister in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5)Pravica do dodatka k pokojnini – športne priznavalnine pripada nekdanjemu športniku od dneva vložitve vloge, če so ob vložitvi izpolnjeni pogoji, in največ od dneva izpolnitve pogojev, če je vloga vložena pred tem dnem.

(6)Dodatek k pokojnini – športna priznavalnina se izplačuje za dneve, za katere upravičencu pripada pokojnina iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.

(7)Pravica do dodatka k pokojnini – športne priznavalnine preneha z dnem prenehanja izpolnjevanja pogojev ali s smrtjo upravičenca.

(8)O pravici do dodatka k pokojnini – športne priznavalnine odloči ministrstvo.

(9)Podrobnejši način ugotavljanja pogojev za dodelitev dodatka k pokojnini – športne priznavalnine in preverjanja izpolnjevanja pogojev za njegovo izplačevanje določi vlada.

(10)Dodatek k pokojnini – športno priznavalnino izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod). Zavod ministrstvu mesečno izstavi zahtevek za povračilo izplačanih dodatkov k pokojnini – športnih priznavalnin.

(11)Ministrstvo lahko za upravičenca iz prvega in drugega odstavka tega člena od zavoda pridobi podatek o pravici do pokojnine, ki mu je priznana in se izplačuje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (znesek pokojnine, datum priznanja in datum prenehanja pravice ter datum začetka in datum prenehanja izplačevanja).

(12)Upravičenec do dodatka k pokojnini – športne priznavalnine mora ministrstvu sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na pravico in izplačevanje dodatka k pokojnini – športne priznavalnine, in sicer v osmih dneh od nastanka spremembe.

(13)Pravica do dodatka k pokojnini – športne priznavalnine in pravica do dodatka k pokojnini na podlagi zakona, ki ureja priznavanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, se medsebojno izključujeta.

(1)Nacionalni karierni center (v nadaljnjem besedilu: NKC) izvaja storitve na področju usklajevanja športnih in izobraževalnih obveznosti športnikov ter storitve na področju prehoda športnikov na trg dela po koncu športne kariere.

(2)Storitve NKC po tem zakonu opravlja OKS-ZŠZ.

(3)OKS-ZŠZ najpozneje do 1. decembra v tekočem letu sprejme letni program dela NKC za naslednje koledarsko leto, po predhodno pridobljenem soglasju ministrstva. Letni program dela NKC zajema predvideno količino opravljenih storitev iz prvega odstavka 35.c člena in prvega odstavka 35.č člena tega zakona ter predlog in obrazložitev cene za posamezne storitve.

(1)Na področju usklajevanja športnih in izobraževalnih obveznosti športnikov NKC izvaja naslednje storitve: 1. informiranje športnikov o njihovih pravicah in podpornih ukrepih, ki so jim na voljo; 2. pomoč in svetovanje pri odločanju o usmeritvi v izobraževalne programe (karierna triaža); 3. informiranje in svetovanje o možnostih štipendiranja; 4. mentorstvo.

(2)Pravico do storitev NKC iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka imajo vsi kategorizirani športniki.

(3)Pravico do storitev NKC iz 4. točke prvega odstavka tega člena imajo vsi športniki perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, ki imajo status dijaka ali študenta.

(1)Na področju prehoda na trg dela po koncu športne kariere NKC izvaja naslednje storitve: 1. delavnice za pripravo na konec tekmovalne kariere; 2. usposabljanja za pridobitev neformalnih kompetenc; 3. povračilo stroškov za pridobitev usposobljenosti za delo v športu; 4. posredovanje pri pridobivanju delovnih izkušenj; 5. izdelava individualnega kariernega načrta športnika.

(2)Pravico do storitev NKC iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka imajo vsi kategorizirani športniki.

(3)Pravico do storitev NKC iz 3. do 5. točke prvega odstavka tega člena imajo športniki in nekdanji športniki, ki so ali so bili razvrščeni v mednarodni ali višji razred kategorizacije po tem zakonu, ter od dneva poteka razvrstitve niso minila več kot tri leta.

(1)NKC v sodelovanju s športnikom zanj pripravi individualni karierni načrt, v katerem opredeli športnikove izobrazbene in karierne cilje ter roke in način za uresničitev teh ciljev.

(2)Minister določi podrobnejšo vsebino individualnega kariernega načrta.

(1)Republika Slovenija iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za opravljanje storitev NKC iz prvega odstavka 35.c člena in prvega odstavka 35.č člena tega zakona. Sredstva se zagotovijo na proračunski postavki ministrstva.

(2)Ministrstvo in OKS-ZŠZ skleneta pogodbo, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti iz naslova opravljanja storitev NKC, zlasti: 1. predvideno količino posameznih storitev iz prvega odstavka 35.c člena in prvega odstavka 35.č člena tega zakona; 2. cene za opravljanje vsake od storitev iz prvega odstavka 35.c člena in prvega odstavka 35.č člena tega zakona; 3. način in rok izplačil iz proračuna Republike Slovenije; 4. vsebino in način poročanja NKC ter način in obliko nadzora ministrstva nad opravljanjem storitev iz prvega odstavka 35.c člena in prvega odstavka 35.č člena tega zakona ter 5. najvišji predvideni obseg vrednosti pogodbe.

(3)Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklepa za koledarsko leto.

(4)Na podlagi pogodbe iz drugega odstavka tega člena OKS-ZŠZ ministrstvu mesečno izstavlja račune za opravljene storitve, skupaj z dokazili o opravljenih storitvah.

(1)Pravica do prehodnega denarnega nadomestila vključuje pravico do prejemanja denarnega nadomestila in na tej podlagi pravico do vključitve v obvezna socialna zavarovanja po zakonu, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zakonu, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, zakonu, ki ureja trg dela, ter zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.

(2)Posameznik je upravičen do prehodnega denarnega nadomestila, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. kot športnik je bil razvrščen v naziv mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda kategorizacije po tem zakonu; 2. razvrstitev v naziv iz prejšnje točke mu je potekla; 3. od dneva poteka zadnje razvrstitve v naziv iz 1. točke tega odstavka niso minila več kot tri leta; 4. NKC je zanj pripravil individualni karierni načrt; 5. skladu z individualnim kariernim načrtom je vpisan v javnoveljavni srednješolski program izobraževanja v Republiki Sloveniji, če srednješolske izobrazbe še ni pridobil, ali veljavni študijski program v Republiki Sloveniji, če še ni zaključil izobraževanja po javnoveljavnem študijskem programu, in 6. ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi dela ali opravljanja dejavnosti ali na drugih podlagah v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni upokojen ali ni upravičenec do uživanja pravice do pokojnine v Republiki Sloveniji ali iz tujine ter ni v tujini vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi dela ali opravljanja dejavnosti.

(3)Posamezniku je mogoče pravico do prehodnega denarnega nadomestila dodeliti le enkrat.

(1)Posamezniku se priznajo pravice iz prvega odstavka prejšnjega člena od dne vložitve vloge, če šolsko ali študijsko leto že poteka in je že vpisan v program, ali od začetka naslednjega šolskega ali študijskega leta, če še ni vpisan v program izobraževanja.

(2)Pravica se nekdanjemu športniku dodeli v trajanju do zaključka letnika programa izobraževanja, v katerega je vpisan.

(3)Pravica se v primeru vpisa v naslednji letnik izobraževanja podaljša, vendar največ do skupnega trajanja 36 mesecev.

(1)Prehodno denarno nadomestilo se določi v višini, ki je enaka minimalni plači v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo.

(2)Prehodno denarno nadomestilo se izplačuje za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega delovnega časa kot polnega delovnega časa in petdnevnega delovnega tedna štejejo kot delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom.

(1)Pravica do prehodnega denarnega nadomestila upravičencu preneha pred potekom šolskega ali študijskega leta, za katero je bila dodeljena, in sicer: 1. z dnem, ko ne izpolnjuje več pogoja iz desetega odstavka 35. člena ali 6. točke drugega odstavka 35.f člena tega zakona; 2. z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; 3. s prenehanjem izobraževanja, določenega z individualnim kariernim načrtom.

(2)Pravica do prehodnega denarnega nadomestila miruje v času uveljavljanja pravic po zakonu, ki ureja starševsko varstvo, v času prostovoljnega služenja vojaškega roka in v času pripora. Čas mirovanja se ne všteva v čas trajanja pravice do prehodnega denarnega nadomestila.

(1)Nekdanji vrhunski športnik je dolžan vrniti prehodno denarno nadomestilo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, razen če ga ni zaključil zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih okoliščin ali zaradi višje sile. V navedenih primerih ministrstvo nekdanjemu vrhunskemu športniku rok za uspešen zaključek letnika ustrezno podaljša.

(2)Znesek za vračilo prehodnega denarnega nadomestila se preračuna v skladu z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin.

O dodelitvi in prenehanju pravice ter o vračilu prejetega prehodnega denarnega nadomestila odloči ministrstvo.

Ministrstvo prehodno denarno nadomestilo izplačuje najpozneje 15. dan v mesecu za pretekli mesec.

Športnik, ki nastopa na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema za državno reprezentanco Republike Slovenije, na tekmovanju nosi športno oblačilo v zeleni, modri oziroma beli barvi, ki ima grb oziroma zastavo Republike Slovenije, razen če to ni v nasprotju s tekmovalnimi pravili mednarodnih športnih zvez ali s pravili Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Za odločanje o strokovnih zadevah in strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev vlada ustanovi strokovni svet, ki opravlja naslednje naloge: 1. določa podrobnejše pogoje in kriterije iz drugega odstavka 33. člena tega zakona; 2. določa, katera NPŠZ ima za posamezno športno panogo pooblastilo za pripravo, spremljanje in izvajanje programa usposabljanja na podlagi tega zakona; 3. daje mnenje k predlogu za kandidaturo za organizacijo velike mednarodne prireditve v skladu s prvo in drugo alinejo 4. točke prvega odstavka 75. člena tega zakona; 4. daje mnenje k predlogu zakona in drugih predpisov, ki urejajo in posegajo na področje športa; 5. daje strokovna mnenja na področju športa; ter se enkrat letno seznani s: 6. poročilom o izvajanju nacionalnega programa, 7. poročilom inšpektorata, pristojnega za področje športa.

(1)Strokovni svet ima 17 članov, ki jih vlada imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov in športnih delavcev s področja športnih programov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, od tega šest na predlog OKS-ZŠZ, in sicer dva s področja individualnih športnih panog, dva s področja kolektivnih športnih panog, dva s področja športa za vse ter enega na predlog ŠIS-SPK in enega na predlog Slovenske univerzitetne športne zveze.

(2)Predsednika in podpredsednika imenuje strokovni svet z absolutno večino glasov vseh članov.

(3)Mandat strokovnega sveta je pet let. Posamezni član je lahko imenovan največ dvakrat zaporedoma. Član strokovnega sveta mora imeti izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem študijskem programu najmanj druge stopnje, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu druge stopnje, in najmanj deset let izkušenj na področju športa.

(4)Organiziranje in način dela strokovnega sveta se določi s poslovnikom, ki ga sprejme strokovni svet z najmanj 12 glasovi. O ostalih zadevah odloča strokovni svet z navadno večino.

(5)Strokovne in administrativne naloge za strokovni svet opravlja ministrstvo.

Lokalne športne organizacije se lahko povežejo v občinsko športno zvezo, ki je organizirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, in predstavlja osrednjo športno organizacijo na lokalni ravni.

NPŠZ po tem zakonu je zveza društev, registrirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, ki je včlanjena v OKS-ZŠZ ali mednarodno panožno športno zvezo, ki je del mednarodnega olimpijskega gibanja. NPŠZ so nosilci uradnih tekmovalnih sistemov v Republiki Sloveniji in skrbijo za strokovna usposabljanja v svojih športnih panogah.

OKS-ZŠZ je krovna športna organizacija, ki je del mednarodnega olimpijskega gibanja in povezuje nacionalne in občinske športne zveze ter druge športne organizacije in je organizirana v skladu z zakonom, ki ureja društva.

ŠIS-SPK je krovna športna organizacija, ki je del mednarodnega paraolimpijskega gibanja in povezuje nacionalne invalidske organizacije na področju športa invalidov v Republiki Sloveniji.

Minister lahko ustanovi svet za šport, ki je njegovo posvetovalno telo, sestavljeno iz uveljavljenih strokovnjakov s področja športa, vrhunskih športnikov in strokovnih delavcev v športu.

(1)Država ali lokalna skupnost lahko za opravljanje strokovnega, organizacijskega, tehničnega, administrativnega in drugega dela na področju športa ustanovi javne zavode za šport.

(2)Sredstva za delovanje javnega zavoda iz prejšnjega odstavka se določijo v letnem programu športa.

Naloge javnih zavodov za šport iz prejšnjega člena so: 1. spremljanje in analiziranje nalog v športu ter izvajanje letnih programov športa; 2. dajanje pobud in predlogov ustanoviteljem za izboljšanje stanja v športu; 3. priprava strokovnih gradiv za ustanovitelja; 4. sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine; 5. dajanje strokovne in organizacijske pomoči izvajalcem letnega programa športa; 6. načrtovanje, obnova, izgradnja in upravljanje javnih športnih objektov; 7. zbiranje in dajanje podatkov za potrebe informatike v športu; 8. opravljanje drugih nalog v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

(1)Strokovno delo v športu po tem zakonu predstavlja delo na področju športnih programov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona in obsega načrtovanje, organiziranje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje procesa športne vadbe. Strokovno delo v športu je tudi individualno poučevanje in poučevanje na tečajih v športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem.

(2)Strokovno delo v športu opravlja strokovni delavec, ki: 1. ima ustrezno izobrazbo ali usposobljenost v skladu s tem zakonom in 2. je vpisan v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu.

(3)Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za izvajalce dopolnilnega strokovnega dela, ki sodelujejo v procesu športne vadbe.

Na področju strokovnega dela v športnih programih iz 1., 2., 4. in 7. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona ne more skleniti delovnega razmerja oziroma opravljati dela na kakšni drugi pravni podlagi oseba, ki: 1. je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; 2. je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.

(1)Strokovno izobražen delavec je tisti, ki ima izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem višješolskem študijskem programu ali javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje ustrezne smeri, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje, ki daje kompetence na področju športa v skladu z merili, ki jih določi minister.

(2)Minister na spletni strani objavi seznam programov iz prejšnjega odstavka in njihove izvajalce.

(3)Strokovno izobražen delavec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem višješolskem študijskem programu, iz prvega odstavka tega člena, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami načrtuje, organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe.

(4)Strokovno izobražen delavec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje, iz prvega odstavka tega člena, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami načrtuje, organizira, izvaja, spremlja in vrednoti proces športne vadbe.

(1)Strokovno usposobljen delavec je tisti, ki je star najmanj 18 let, ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo in strokovno usposobljenost prve ali druge stopnje za športno treniranje, športno rekreacijo, šport invalidov ali šport starejših po javnoveljavnih programih usposabljanja v skladu s tem zakonom.

(2)Strokovno usposobljen delavec, ki ima strokovno usposobljenost prve stopnje, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami, ki jih določajo programi usposabljanj, sprejeti po tem zakonu, izvaja in spremlja proces športne vadbe.

(3)Vrhunski športnik, ki ima strokovno usposobljenost prve stopnje v športni panogi, v kateri si je pridobil naziv vrhunskega športnika, lahko v športnih programih iz 5. in 6. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona tudi načrtuje in organizira proces športne vadbe.

(4)Strokovno usposobljen delavec, ki ima strokovno usposobljenost druge stopnje, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami, ki jih določajo programi usposabljanj, sprejeti po tem zakonu, načrtuje, organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe.

(1)Program usposabljanja prve in druge stopnje se določi za športno treniranje, športno rekreacijo, šport invalidov in šport starejših.

(2)Program usposabljanja vsebuje: 1. ime programa; 2. naziv, ki ga posameznik pridobi z usposabljanjem; 3. cilje usposabljanja; 4. kompetence, ki jih pridobi posameznik z usposabljanjem; 5. trajanje usposabljanja; 6. predmetnik, v katerem so navedeni vsebina in obseg predmetov ter standardi znanj; 7. obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja; 8. reference, ki jih mora imeti predavatelj posameznih vsebin usposabljanja.

(3)Program usposabljanja na prvi stopnji obsega najmanj 80 in največ 160 ur.

(4)Program usposabljanja na drugi stopnji obsega najmanj 100 in največ 650 ur.

(5)Minister, po predhodnem mnenju strokovnega sveta in Komisije za akreditacijo programov usposabljanj na področju športa (v nadaljnjem besedilu: akreditacijska komisija), določi podrobnejše pogoje za vključitev v program usposabljanj, merila za prehode med programi usposabljanj, obvezne vsebine programov usposabljanj, trajanje posameznih stopenj usposabljanja, oblike in način obveznega preverjanja znanja, zahtevane reference za predavatelje obveznih vsebin usposabljanj, pogoje za vodjo programa usposabljanja in najvišjo ceno usposabljanja.

(1)Javnoveljavne programe usposabljanj sprejme minister na predlog pristojnega predlagatelja v skladu s tem zakonom in po pridobljenem mnenju akreditacijske komisije.

(2)NPŠZ, vsaka za vsako svojo panogo, predlaga en program za vsako stopnjo usposabljanja za športno treniranje v športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem.

(3)OKS-ZŠZ predlaga en program za vsako stopnjo usposabljanja za športno rekreacijo in en program za vsako stopnjo usposabljanja za šport starejših v sodelovanju z izvajalci programov iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.

(4)ŠIS-SPK predlaga en program za vsako stopnjo usposabljanja za šport invalidov v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Republike Slovenije – Soča.

(5)Ministrstvo vpiše sprejete programe usposabljanj v razvid javnoveljavnih programov usposabljanj in jih objavi na svoji spletni strani. Z vpisom v razvid program usposabljanja pridobi javno veljavnost.

(6)Predlagatelj iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena je tudi nosilec usposabljanj.

(1)Akreditacijsko komisijo imenuje vlada.

(2)Člani akreditacijske komisije delujejo strokovno, samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe, stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale oziroma predlagale, ali drugih institucij.

(3)Član akreditacijske komisije mora imeti izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem študijskem programu najmanj druge stopnje, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu druge stopnje, iz seznama programov iz drugega odstavka 48. člena tega zakona in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju športa, od tega najmanj pet let na področju vzgoje in izobraževanja oziroma usposabljanja na področju športa ali zaključen študijski program medicine in deset let delovnih izkušenj.

(4)Člani akreditacijske komisije pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev upoštevajo načelo preprečevanja konfliktov interesa in načelo nepristranosti. Član akreditacijske komisije, ki sodeluje pri pripravi ali vodenju programa usposabljanja, ki ga akreditacijska komisija presoja, se v postopku odločanja o tem programu izloči.

(5)Akreditacijska komisija ima devet članov, ki jih imenuje vlada na predlog: 1. ministra, pristojnega za šport, enega člana; 2. ministra, pristojnega za zdravje, enega člana, zdravnika; 3. izvajalcev programov iz drugega odstavka 48. člena tega zakona, tri člane; 4. OKS-ZŠZ – enega člana s področja športne rekreacije in dva člana s področja športnega treniranja, od tega enega za individualne in enega za kolektivne športe panoge; 5. ŠIS-SPK – enega člana s področja športa invalidov.

(6)Akreditacijska komisija je imenovana za pet let in je konstituirana, ko je imenovanih več kot polovica članov.

(7)Predsednika akreditacijske komisije izvolijo člani izmed sebe.

(8)Član akreditacijske komisije se predčasno razreši, če: 1. se neupravičeno ne udeleži petih sej akreditacijske komisije; 2. poda izjavo o odstopu.

(9)Organiziranje in način dela akreditacijske komisije se uredita s poslovnikom, ki ga sprejme akreditacijska komisija z večino glasov vseh članov.

(10)Strokovne in administrativne naloge za akreditacijsko komisijo opravlja ministrstvo.

(1)Spremljanje in evalviranje programa usposabljanja izvaja predlagatelj programa, ki lahko na podlagi opravljene evalvacije predlaga posodobitev programa usposabljanja.

(2)Minister po pridobljenem mnenju akreditacijske komisije sprejme posodobljen program usposabljanja iz prejšnjega odstavka in ga vpiše v razvid javnoveljavnih programov usposabljanj.

(3)Minister podrobneje določi način spremljanja in evalvacije programov usposabljanj.

(1)Usposabljanje izvaja nosilec usposabljanj iz šestega odstavka 51. člena tega zakona vsak za svoj program usposabljanja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko OKS-ZŠZ za izvajanje programa usposabljanja za športno rekreacijo ali šport starejših pooblasti enega ali več izvajalcev programov iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko ŠIS-SPK izvede program usposabljanja za šport invalidov v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Republike Slovenije – Soča.

(4)Nosilci oziroma izvajalci usposabljanj programe usposabljanj izvajajo v skladu z veljavnim programom usposabljanj.

(5)V program usposabljanja se vključi le oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 49. člena tega zakona.

(6)Izvajalci programa usposabljanja so dolžni upoštevati kompetence, pridobljene v formalnem in neformalnem izobraževanju. Način vrednotenja kompetenc, pridobljenih v formalnem in neformalnem izobraževanju, določi minister.

(1)Kdor uspešno opravi vse obveznosti po programu usposabljanja, pridobi diplomo o usposobljenosti, ki je javna listina.

(2)Vsebino in obliko diplome določi minister.

(3)Diplomo na podlagi javnega pooblastila izda nosilec usposabljanja iz prejšnjega člena.

(1)Za strokovno delo z otroki v programih iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona je potrebno znanje slovenskega jezika na srednji ravni, ki jo mora strokovni delavec, ki ni državljan Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji strokovni delavec), izkazovati z javnoveljavno listino.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se od tujega strokovnega delavca ne zahteva znanje slovenskega jezika, če je zagotovljeno ustrezno prevajanje.

(1)Strokovni delavec, ki ni pridobil ustrezne izobrazbe ali usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: poklicne kvalifikacije) po tem zakonu, mora za opravljanje dela v programih iz prvega odstavka 6. člena tega zakona izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, določene s tem zakonom.

(2)Za postopek priznavanja poklicne kvalifikacije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.

(3)Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, na področju športa, opravlja ministrstvo.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko strokovni delavec občasno opravlja delo v programih iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, če izpolnjuje pogoje, kakršni se zahtevajo za to delo v državi, iz katere prihaja, in, če pred prvim opravljanjem občasnega dela in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo okoliščine za opravljanje dela, vloži predhodno prijavo pri ministrstvu. Prijavo je treba podaljšati ob prvem občasnem opravljanju strokovnega dela v športu v Republiki Sloveniji v posameznem koledarskem letu.

(1)Strokovni delavec v športu vloži predlog za vpis v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu pri ministrstvu. Predlogu za vpis je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.

(2)Strokovni delavec v športu se vpiše v razvid, če ima izobrazbo, pridobljeno v skladu s prvim odstavkom 48. člena tega zakona, ali strokovno usposobljenost, pridobljeno v skladu s prvim odstavkom 49. člena tega zakona.

(3)Strokovno izobražen ali strokovno usposobljen delavec se po uradni dolžnosti izbriše iz razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu, če ministrstvo ugotovi, da: 1. je posamezniku s pravnomočno odločbo izrečena prepoved opravljanja poklica v športu; 2. je podan predlog organa, pristojnega za nadzor, za izbris iz razvida; 3. ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu.

(4)Strokovno izobraženega ali strokovno usposobljenega delavca ministrstvo iz razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu izbriše tudi v primeru, če to sam zahteva.

(5)Podrobnejši postopek vpisa in izbrisa iz razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu določi minister.

(1)Za delovna razmerja športnikov in strokovnih delavcev v športu velja zakon, ki ureja delovna razmerja.

(2)V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s športnikom ali strokovnim delavcem iz drugega odstavka 46. člena tega zakona lahko pogodbeni stranki v pogodbi o zaposlitvi, ne glede na omejitve, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi: 1. s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas; 2. z delovnim časom; 3. z zagotavljanjem odmorov in počitkov; 4. s plačilom za delo; 5. z disciplinsko odgovornostjo; 6. s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o omejitvi sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za opravljanje istega dela, lahko športnik ali strokovni delavec iz drugega odstavka 46. člena tega zakona pri istem delodajalcu sklene več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja ne sme biti daljši od deset let. Tri mesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega desetletnega obdobja iz prejšnjega stavka.

Pogodba o zaposlitvi s športnikom in s strokovnim delavcem iz drugega odstavka 46. člena tega zakona se lahko sklene brez javne objave prostega delovnega mesta.

(1)Samostojno delo v športu lahko opravlja zasebni športni delavec in poklicni športnik.

(2)Zasebni športni delavec lahko opravlja delo v športu, če ima ustrezno izobrazbo ali strokovno usposobljenost v skladu z 48. oziroma 49. členom tega zakona in je vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev pri ministrstvu.

(3)Poklicni športnik lahko opravlja delo v športu, če je športnik, star najmanj 15 let, in je vpisan v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu.

(4)Zasebni športni delavec oziroma poklicni športnik vloži predlog za vpis v razvid zasebnih športnih delavcev oziroma v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu. Predlogu za vpis je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.

(5)Zasebni športni delavec oziroma poklicni športnik se vpiše v razvid, če izpolnjuje pogoje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.

(6)Zasebni športni delavec ali poklicni športnik se po uradni dolžnosti izbriše iz razvida zasebnih športnih delavcev ali poklicnih športnikov, če ministrstvo ugotovi, da: 1. posameznik ne izpolnjuje več predpisanih pogojev; 2. mu je s pravnomočno odločbo izrečena prepoved opravljanja dejavnosti v športu; 3. je podan predlog organa, pristojnega za nadzor, za izbris iz razvida.

(7)Zasebnega športnega delavca ali poklicnega športnika ministrstvo iz razvida zasebnih športnih delavcev ali poklicnih športnikov izbriše tudi v primeru, če to sam zahteva.

(1)Za namen podpore in sistemske pomoči vrhunskemu športu ter promocije države in lokalnih skupnosti se v javnem sektorju lahko zaposlijo vrhunski športniki in strokovni delavci, ki opravljajo strokovno delo na programih iz 4. do 7. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)Zaposlitev iz prejšnjega odstavka se sklene na način in po pogojih, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje delovnih razmerij, javnih uslužbencev, policije, obrambe oziroma službe v Slovenski vojski, izjema so športniki-invalidi, katerim se ne upoštevajo zdravstvene omejitve. Posebnosti dela v športu iz 59., 60. in 61. člena tega zakona se uporabljajo tudi za zaposlitev vrhunskega športnika ali strokovnega delavca v športu v javnem sektorju.

(1)Kandidati za zaposlitev iz prejšnjega člena morajo izpolnjevati kriterije za uvrstitev na prednostno listo za zaposlitev, ki so: 1. za kandidate, ki so vrhunski športniki: dosežen rezultat na velikem mednarodnem tekmovanju ali izpolnjena norma za udeležbo na velikem mednarodnem tekmovanju; 2. za kandidate, ki so strokovni delavci: strokovno delo z državno člansko reprezentanco ali strokovno delo z vrhunskimi športniki.

(2)Podrobnejše kriterije iz prejšnjega odstavka na predlog NPŠZ pripravi in skupaj s prednostno listo za zaposlitev na svoji spletni strani objavi OKS-ZŠZ.

(3)Za izbiro kandidatov za zaposlitev s prednostne liste iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo naslednja merila: 1. športna kakovost v skladu s kategorizacijo športnikov iz drugega odstavka 33. člena tega zakona; 2. prednost športne panoge v skladu s športnotekmovalnimi potrebami posameznih zaposlovalcev; 3. posebna potreba zaposlovalca za namen povečanja delovne usposobljenosti njegovih enot, povečanja prepoznavnosti zaposlovalca oziroma povečanja odmevnosti preventivnih, promocijskih in drugih dogodkov zaposlovalca.

Vlada določi podrobnejša merila za zaposlovanje vrhunskih športnikov in strokovnih delavcev iz prvega odstavka 63. člena tega zakona.

(1)Varuh športnikovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh) skrbi za pravice športnikov in strokovnih delavcev v športu po tem zakonu, obravnava pritožbe, pripombe, predloge in pobude športnikov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov, strokovnih delavcev v športu, izvajalcev športnih programov, lahko pa tudi državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, objavlja primere dobrih in slabih praks v športu na spletni strani varuha športnikovih pravic in o tem obvešča javnost, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(2)Varuh lahko kadar koli na subjekte iz prejšnjega odstavka naslovi predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga postavi varuh in ni krajši od osem dni.

(3)Subjekti iz prvega odstavka tega člena morajo varuhu omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za njegovo delo v zvezi z zadevo, ki jo obravnava, najpozneje v petih dneh od prejema zahteve. Varuh se lahko seznani z osebnimi podatki športnika ali strokovnega delavca v športu na podlagi njegove pisne privolitve.

(4)Varuh o svojem delu letno poroča vladi, o svojih ugotovitvah letno seznanja strokovni svet in OKS-ZŠZ ter predlaga sprejetje ukrepov, ki vplivajo na integriteto in družbeno odgovornost v športu.

(5)Varuh svoje delo opravlja nepoklicno. Pri svojem delu je neodvisen in samostojen ter ravna častno, pošteno in dobronamerno.

(6)Varuha vlada imenuje za obdobje petih let na podlagi javnega poziva, ki se objavi na spletni strani ministrstva. Pred imenovanjem varuha vlada pridobi mnenje strokovnega sveta.

(7)Za varuha je lahko imenovan kandidat, ki: 1. je državljan Republike Slovenije; 2. obvlada uradni jezik; 3. ni pravnomočno obsojen na zaporno kazen; 4. ima izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem študijskem programu najmanj druge stopnje, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu druge stopnje; 5. ima najmanj deset let izkušenj na področju športa; 6. uživa strokovni in moralni ugled ter podporo subjektov iz prvega odstavka tega člena.

(8)Delo varuha ne sme opravljati: 1. član organa upravljanja športne organizacije; 2. funkcionar v skladu z zakonom, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije.

(9)Vlada predčasno razreši varuha, če: 1. to sam zahteva; 2. trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svojega dela; 3. zaradi ugotovljenih napak pri delu ni vreden zaupanja; 4. postane član organa upravljanja športne organizacije oziroma funkcionar v skladu z zakonom, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije.

(10)Varuh deluje na sedežu ministrstva, ki zagotavlja materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje. Varuh je upravičen do nagrade za svoje opravljeno delo in do povračila dejanskih stroškov dela.

(11)Podrobnejše pogoje o delovanju in financiranju varuha predpiše minister.

(1)Športni objekti in površine za šport v naravi so športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za šport v naravi.

(2)Športni center sestavlja en ali več različnih športnih objektov in vadbenih prostorov, ki so povezani v enovito organizirano strukturo.

(3)Športni objekt je stavba ali gradbeno inženirski objekt, ki je zgrajen in opremljen za izvajanje športne dejavnosti in vključuje en ali več vadbenih prostorov, spremljajoče interne prostore in spremljajoče prostore za obiskovalce.

(4)Vadbeni prostor je funkcionalno opremljen prostor ali površina, ki omogoča izvajanje športne vadbe.

(5)Vadbena površina je zaokrožena površina, na kateri se izvaja športna vadba. Za posamezne športne panoge mora vadbena površina izpolnjevati pogoje panoge.

(6)Površine za šport v naravi so za športno dejavnost opremljene in urejene vadbene površine v naravi, ki so določene v prostorskih aktih.

(7)Ne glede na prejšnji odstavek so površine za šport v naravi tudi naravne površine, ki niso posebej za športno dejavnost opremljene in urejene vadbene površine, če so kot take določene v prostorskih aktih in vključene v mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi iz 69. člena tega zakona.

(1)Javni športni objekti in površine za šport v naravi so športni objekti in površine za šport v naravi iz prejšnjega člena, ki so v lasti Republike Slovenije ali v lasti lokalnih skupnosti.

(2)Javni športni objekti in površine za šport v naravi se vpišejo v razvid javnih športnih objektov in površin za šport v naravi.

(1)Mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki obsega obstoječe javne športne objekte in površine za šport v naravi ter merila za načrtovanje novih in za posodobitev obstoječih športnih objektov in površin za šport v naravi, določi ministrstvo.

(2)Mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi na lokalni ravni določi lokalna skupnost.

(1)Javni športni objekti in površine za šport v naravi so v javni rabi in jih lahko za namen, za katerega so bili zgrajeni in urejeni, uporabljajo vsi pod enakimi pogoji.

(2)Če se javnim športnim objektom spremeni namembnost, se morajo zagotoviti nadomestni javni športni objekti.

(1)Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci letnega programa športa in drugimi uporabniki.

(2)Športna društva, ki izvajajo letni program športa, imajo za izvajanje nacionalnega programa pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi izvajalci in uporabniki.

(3)Športna društva, ki ne izvajajo letnega programa športa, imajo pa status društva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalnih skupnosti, pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci letnega programa športa.

(4)Sofinanciranje stroškov uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalnih skupnosti, se lahko izvede tudi v obliki brezplačne uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. Sofinanciranje se izvede z javnim razpisom na podlagi prednostnih kriterijev iz prejšnjih odstavkov.

(5)Upravljavec športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti Republike Slovenije se s pristojnimi organi lokalne skupnosti, pred sprejemom letnega programa športa na lokalni ravni, dogovori glede načina zagotavljanja prednosti uporabe športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti Republike Slovenije.

Športne prireditve po tem zakonu so organizirana športna srečanja in tekmovanja.

Športni objekt v času športne prireditve je športni objekt, v katerem poteka športna prireditev, od vhoda v oziroma na športni objekt, kjer se izvaja zadnji pregled vstopnic oziroma se izvajajo ukrepi organizatorja za preprečitev vnosa nevarnih predmetov in snovi na športni objekt.

Velike mednarodne športne prireditve so prireditve, ki so vpisane v letni koledar športnih prireditev pri mednarodni športni zvezi in NPŠZ in so: 1. olimpijske in paraolimpijske igre; 2. evropske igre; 3. mladinske olimpijske igre; 4. olimpijada gluhih; 5. šahovska olimpijada; 6. svetovne igre; 7. sredozemske igre; 8. univerzijade; 9. evropske univerzitetne igre; 10. svetovna in evropska prvenstva (tudi mladinska); 11. olimpijski festival evropske mladine; 12. svetovni pokali; 13. kvalifikacijske tekme članske državne reprezentance za nastop na velikih mednarodnih športnih prireditvah in mednarodne tekme klubov v evropskih klubskih tekmovanjih v kolektivnih športnih panogah na najvišji ravni.

(1)Kandidati za organizacijo velikih mednarodnih športnih prireditev v Republiki Sloveniji iz 1. do 12. točke prejšnjega člena morajo: 1. oblikovati iniciativno telo za celostno pripravo kandidature za izpeljavo prireditve; 2. izdelati in predložiti ministrstvu študijo o izvedljivosti prireditve ter oceni negativnih vplivov na okolje in družbo z načrtovanimi ukrepi za njihovo zmanjšanje; 3. pridobiti soglasje ustrezne NPŠZ, če za prireditev ne kandidira sama ali OKS-ZŠZ; 4. pred vložitvijo kandidature pri mednarodni športni zvezi pridobiti soglasje za kandidaturo ter soglasje za morebitno sofinanciranje iz državnih sredstev od: - državnega zbora za olimpijske in paraolimpijske igre, olimpijado gluhih, šahovsko olimpijado, svetovne igre, evropske igre, mladinske olimpijske igre, sredozemske igre, univerzijado in evropske univerzitetne igre, po predhodno pridobljenem mnenju strokovnega sveta; - vlade za svetovna in evropska prvenstva ter olimpijski festival evropske mladine po predhodno pridobljenem mnenju strokovnega sveta ali - ministrstva za svetovne pokale.

(2)Podrobnejše pogoje in postopek za kandidiranje in organiziranje velikih športnih prireditev predpiše vlada.

(1)Za namen spremljanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu, samostojnega opravljanja dela v športu in izvajanja programov usposabljanj, za namen vzpostavitve mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi ter za namen spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, ministrstvo upravlja oziroma vodi naslednje zbirke podatkov (v nadaljnjem besedilu: razvid): 1. razvid poklicnih športnikov; 2. razvid zasebnih športnih delavcev; 3. razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu; 4. razvid javnoveljavnih programov usposabljanj; 5. razvid javnih športnih objektov in površin za šport v naravi.

(2)Razvid poklicnih športnikov vsebuje: 1. ime in priimek; 2. EMŠO; 3. spol; 4. stalno in začasno prebivališče ali sedež opravljanja dejavnosti; 5. datum rojstva in datum smrti; 6. športno panogo.

(3)Razvid zasebnih športnih delavcev vsebuje: 1. ime in priimek; 2. EMŠO; 3. spol; 4. stalno in začasno prebivališče ali sedež opravljanja dejavnosti; 5. datum rojstva in datum smrti; 6. področje športne dejavnosti; 7. strokovno izobrazbo ali strokovno usposobljenost.

(4)Razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu vsebuje: 1. ime in priimek; 2. EMŠO; 3. stalno in začasno prebivališče; 4. spol; 5. datum rojstva in datum smrti; 6. naziv in stopnjo izobrazbe ali naziv in stopnjo strokovne usposobljenosti; 7. športno dejavnost; 8. podatke o izdajatelju, ki je izdal javno listino o pridobljeni izobrazbi oziroma strokovni usposobljenosti.

(5)Razvid javnoveljavnih programov usposabljanj vsebuje: 1. podatke o programu (naziv, stopnja, športna panoga); 2. kompetence, ki jih posameznik pridobi z usposabljanjem; 3. ime in sedež oziroma naslov nosilca usposabljanja.

(6)Razvid javnih športnih objektov in površin za šport v naravi je evidenca infrastrukture, ki vsebuje: 1. podatke o lastniku in upravljavcu; 2. podatke o lokaciji; 3. karakteristične podatke o objektu in vadbenih površinah.

(7)Upravljavec razvida javnih športnih objektov in površin za šport v naravi podatke o javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi brezplačno pridobi iz evidenc, ki jih pristojni organ upravlja v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(8)Za namen obveščanja javnosti in zagotovitev vpogleda v izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu se na spletni strani ministrstva javno objavijo oziroma so pri pooblaščeni uradni osebi ministrstva javno dostopni naslednji podatki iz razvida iz tretjega in četrtega odstavka tega člena: 1. za zasebnega športnega delavca: - ime in priimek; - področje športne dejavnosti; - strokovna izobrazba ali strokovna usposobljenost; 2. za strokovno izobraženega ali strokovno usposobljenega delavca v športu: - ime in priimek; - naziv in stopnja izobrazbe ali naziv in stopnja strokovne usposobljenosti; - športna dejavnost; - podatek o izdajatelju, ki je izdal javno listino o pridobljeni izobrazbi oziroma strokovni usposobljenosti.

(9)Razvide iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se za namen preverjanja in usklajevana sprememb podatkov iz prve do pete točke drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena z uporabo EMŠO poveže s Centralnim registrom prebivalstva, ki ga vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(10)Razvid iz četrtega odstavka tega člena se za namen preverjanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu lahko, z uporabo EMŠO, poveže z informacijskim sistemom za vodenje postopka sofinanciranja letnega programa športa, ki ga vodi in upravlja izvajalec razpisa.

(11)Obliko razvida ter natančnejši postopek vpisa in izbrisa podrobneje predpiše minister.

(1)Za namen izvajanja nalog v zvezi z odločanjem o priznanju pravice do dodatka k pokojnini – športne priznavalnine, evidentiranjem izplačevanja dodatka k pokojnini – športne priznavalnine ter za statistične namene ministrstvo vzpostavi evidenco upravičencev do dodatka k pokojnini – športne priznavalnine, v kateri se zbirajo naslednji podatki o osebah iz prvega odstavka 35.a člena tega zakona: 1. ime in priimek; 2. stalno in začasno prebivališče; 3. datum rojstva; 4. EMŠO; 5. podatek o priznani pravici do pokojnine (znesek pokojnine, datum priznanja in datum prenehanja pravice ter datum začetka in datum prenehanja izplačevanja); 6. višina priznanega dodatka k pokojnini – športne priznavalnine in 7. podatek o mirovanju pravice do dodatka k pokojnini – športne priznavalnine.

(2)Za namen izvajanja nalog v zvezi z odločanjem o priznanju pravice do prehodnega denarnega nadomestila in evidentiranjem izplačevanja tega nadomestila ministrstvo vzpostavi evidenco upravičencev do prehodnega denarnega nadomestila, v kateri se zbirajo naslednji podatki o osebah iz drugega odstavka 35.f člena tega zakona: 1. ime in priimek; 2. stalno in začasno prebivališče; 3. datum rojstva; 4. EMŠO; 5. podatek o izobraževalnem programu, v katerega so vključene; 6. podatek o obdobju, za katero jim je dodeljeno prehodno denarno nadomestilo; 7. podatek o posameznem letniku izobraževanja, v katerega so vključene, in za katerega jim je dodeljeno prehodno denarno nadomestilo; 8. podatek o mirovanju pravice do prehodnega denarnega nadomestila; 9. podatek o podaljšanju roka za uspešen zaključek letnika in 10. podatek o obveznosti vračanja prehodnega denarnega nadomestila.

(1)Za evidentiranje športnikov in njihovo razvrščanje v sistem kategorizacije se pri OKS-ZŠZ, kot upravljavcu zbirke podatkov, vodi evidenca registriranih in kategoriziranih športnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca), za vpis v katero podatke zbirajo in jih OKS-ZŠZ posredujejo NPŠZ, ŠIS-SPK, društva in športniki. OKS-ZŠZ naloge iz prejšnjega stavka izvaja na podlagi javnega pooblastila.

(2)Evidenca vsebuje: 1. ime in priimek; 2. EMŠO; 3. spol; 4. datum rojstva in datum smrti; 5. stalno in začasno prebivališče ter naslov v tujini; 6. državljanstvo; 7. tekmovalno licenco (naziv društva, obdobje); 8. športno panogo in športne rezultate (nastop oziroma uvrstitev, disciplina, starostna kategorija, kraj in datum tekmovanja), dosežene na uradnih mednarodnih in domačih tekmovanjih; 9. razred kategorizacije (mladinski, državni, perspektivni, mednarodni, svetovni, olimpijski) in podatek, ali gre za vrhunskega športnika; 10. trajanje registracije in kategorizacije.

(3)Za namen obveščanja javnosti, izvedbe tekmovanj in ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje pravic iz 35. člena tega zakona se na spletni strani OKS-ZŠZ javno objavijo oziroma so pri pooblaščeni osebi OKS-ZŠZ javno dostopni naslednji podatki iz evidence: 1. za registriranega športnika: - ime in priimek, - letnica rojstva, - tekmovalna licenca (naziv društva, obdobje), - športna panoga, - disciplina, - starostna kategorija, - uvrstitev (nastop), - naziv, rang, kraj in datum tekmovanja in - trajanje registracije. 2. za kategoriziranega športnika: - ime in priimek, - letnica rojstva, - tekmovalna licenca (naziv društva, obdobje), - športna panoga, - disciplina, - starostna kategorija, - uvrstitev (nastop), - naziv, rang, kraj in datum tekmovanja, - razred kategorizacije (mladinski, državni, perspektivni, mednarodni, svetovni, olimpijski), - trajanje kategorizacije in - podatek, ali gre za vrhunskega športnika.

(4)Podatki iz evidence se lahko za namen izbire programov in področij letnega programa športa posredujejo izvajalcu razpisa.

(5)Podatki iz evidence se lahko posredujejo tudi pristojni NPŠZ, ŠIS-SPK in društvu, katerega član je športnik, ki je OKS-ZŠZ posredoval podatke za namen vodenja evidence. NPŠZ, ŠIS-SPK in društvo lahko te podatke obdelujejo za namen določen v zakonu.

(6)Obliko evidence ter natančnejši postopek vpisa in izbrisa podrobneje določi OKS-ZŠZ v splošnem aktu, h kateremu daje soglasje ministrstvo in ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(7)Evidenca se za namen preverjanja in usklajevana sprememb podatkov iz prve do šeste točke drugega odstavka tega člena z uporabo EMŠO poveže s Centralnim registrom prebivalstva, ki ga vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(8)Vse podatke za vpis v evidenco, ki jih OKS-ZŠZ pridobi od NPŠZ, ŠIS-SPK, društva, katerega član je športnik, od posameznega športnika, iz Centralnega registra prebivalstva ali iz drugih povezanih zbirk podatkov za namen vodenja evidence, lahko OKS-ZŠZ obdeluje za namen, določen v zakonu in jih uporablja za vse aktivnosti povezane z namenom vodenja evidence.

Za namen obveščanja javnosti ter za raziskovalnoanalitične in statistične namene oziroma za izvajanje statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj s področja športa se osebni podatki po tem zakonu obdelujejo v anonimizirani obliki.

Razvidi in evidence po tem zakonu se trajno hranijo pri upravljavcih posameznih zbirk podatkov v skladu s posebnimi predpisi.

Določbe v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih podatkov iz razvidov in evidence po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.

(1)Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov glede uresničevanja javnega interesa v športu, športnih programov in izvajalcev, izvajanja strokovnega dela v športu, pravic športnikov, športnih objektov in površin za šport v naravi, namenske porabe javnih sredstev, športnih prireditev ter preprečevanja nasilja v športu in na športnih prireditvah, opravlja inšpektorat, pristojen za šport.

(2)Inšpektorat, pristojen za šolstvo, izvaja nadzor nad obsegom in načinom prilagoditve šolskih obveznosti, v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja iz 1. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona ter nad 2. in 3. točko prvega odstavka 35. člena tega zakona.

(1)Inšpektor za šport, ki pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitve določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ima poleg pravic in dolžnosti, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, tudi pravico in dolžnost, da: 1. odredi odpravo ugotovljenih nepravilnosti, če ugotovi, da: - občinski letni program športa ni v skladu z nacionalnim programom in s tem zakonom; - izvajalci športnih programov ne delujejo v skladu s svojim temeljnim ali ustanovitvenim aktom in v skladu s tem zakonom; - športna organizacija onemogoča športniku, da brez nadomestila prestopi v drugo športno organizacijo oziroma se športniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 34. člena tega zakona; - za strokovno delo z otroki v programih iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona ni zagotovljena uporaba slovenskega jezika v skladu s 56. členom tega zakona; - športno društvo, ki izvaja letni program športa, za izvajanje nacionalnega programa nima pod enakimi pogoji prednosti pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi izvajalci in uporabniki; 2. odredi javno objavo, če ugotovi, da izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa na državni ali lokalni ravni ali letnega programa športa Fundacije za šport, javno ne objavi izračuna cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva; 3. odredi vračilo presežka denarja vadečim, če ugotovi, da športni program, ki je v celoti financiran iz javnih sredstev, za uporabnika ni brezplačen oziroma se v primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih sredstev stroški, ki jih krijejo vadeči, niso ustrezno zmanjšali; 4. prepove opravljanje strokovnega dela v športu osebi, če ugotovi, da ta oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanja strokovnega dela v športu v skladu z drugim odstavkom 46. člena tega zakona; 5. prepove opravljanje strokovnega dela iz 1., 2., 4. in 7. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona osebi, če ugotovi, da ta oseba ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja oziroma opravljanja dela na drugi pravni podlagi iz 47. člena tega zakona; 6. prepove nadaljnje izvajanje programa usposabljanja, če ugotovi, da se program usposabljanja ne izvaja v skladu z javno veljavnim programom usposabljanja; 7. predlaga izbris iz razvida strokovno izobraženih in usposobljenih delavcev v športu, če ugotovi, da je bila strokovnemu delavcu izdana javna listina in je bil vpisan v razvid strokovno izobraženih in usposobljenih delavcev v športu v nasprotju z določbami tega zakona; 8. predlaga izbris iz razvida zasebnih športnih delavcev, če ugotovi, da je bila zasebnemu športnemu delavcu izdana javna listina in je bil vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev v nasprotju z določbami tega zakona.

(2)Nadzorni organi iz tega zakona imajo za opravljanja svojih nadzornih nalog neposreden vpogled v vse zbirke podatkov iz tega zakona.

Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu druge stopnje, in pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.

(1)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa na državni ali lokalni ravni ali letnega programa športa Fundacije za šport, ki javno ne objavi izračuna cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva (prvi odstavek 31. člena).

(2)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec športnega programa, ki uporabniku zaračuna udeležbo v posameznem športnem programu, ki je v celoti financiran iz javnih sredstev in je za vadečega brezplačen. Z enako globo se za prekršek kaznuje izvajalec športnega programa, ki vadečim ustrezno ne zmanjša stroškov za udeležbo v športnem programu, ki se delno sofinancira iz javnih sredstev (tretji odstavek 31. člena).

(3)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec športnega programa, ki nenamensko porablja finančna sredstva, ki jih prejme za izvedbo oziroma za udeležbo v posameznem športnem programu (četrti odstavek 31. člena).

(4)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec športnega programa iz 1., 2., 4. in 7. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, ki je sklenil delovno razmerje oziroma je omogočil delo na kakšni drugi pravni podlagi osebi, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev ali pa je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (47. člen).

(5)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec športnega programa iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, ki za strokovno delo z otroki ne uporablja slovenskega jezika (56. člen).

(6)Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjih odstavkov kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(1)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje športna organizacija, ki zaračuna nadomestilo za prestop v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.

(2)Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba športne organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje nosilec oziroma izvajalec usposabljanj, ki ne izvaja programa usposabljanja v skladu z javno veljavnim programom usposabljanja (četrti odstavek 54. člena).

(2)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje nosilec usposabljanj, ki podeli diplomo o usposobljenosti, osebi, ki ni opravila vseh obveznosti po programu usposabljanja (prvi odstavek 55. člena).

(3)Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba nosilca oziroma izvajalca usposabljanj, ki stori prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, kadar omogoči opravljanje strokovnega dela v športu osebi brez ustrezne izobrazbe ali strokovne usposobljenosti v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 46. člena).

(2)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje zasebni športni delavec ali samostojni podjetnik posameznik, če opravlja strokovno delo v športu brez ustrezne izobrazbe ali strokovne usposobljenosti v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 46. člena).

(3)Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(4)Z globo od 100 do 300 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če opravlja strokovno delo v športu brez ustrezne izobrazbe ali strokovne usposobljenosti v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 46. člena).

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškovnem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Vlada imenuje strokovni svet v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2)Do imenovanja strokovnega sveta v skladu s tem zakonom opravlja njegove naloge strokovni svet, ki je bil imenovan v skladu z določbami Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP in 15/03 – ZOPA; v nadaljnjem besedilu: ZSpo).

(3)Strokovni svet sprejme poslovnik iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona v roku treh mesecev od imenovanja.

(1)Vlada imenuje akreditacijsko komisijo v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2)Akreditacijska komisija sprejme poslovnik iz devetega odstavka 52. člena tega zakona v roku treh mesecev od konstituiranja akreditacijske komisije.

Programi usposabljanja strokovnih delavcev v športu, ki jih je na podlagi določb ZSpo določil Strokovni svet Republike Slovenije za šport, prenehajo veljati dve leti po uveljavitvi tega zakona. Nosilci usposabljanj iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 51. člena tega zakona predlagajo programe usposabljanj najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(1)Usposobljenost druge stopnje v skladu z ZSpo ustreza usposobljenosti prve stopnje po tem zakonu.

(2)Usposobljenost tretje stopnje v skladu z ZSpo ustreza usposobljenosti druge stopnje po tem zakonu.

(3)Ne glede na določbe tega zakona lahko strokovni delavec, ki si je pridobil usposobljenost prve stopnje v skladu z ZSpo, najdlje tri leta od uveljavitve tega zakona opravlja strokovno delo v športu pod enakimi pogoji, kot jih določa ZSpo.

(1)Razvidi v skladu s tem zakonom se vzpostavijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(2)Podatki iz razvida poklicnih športnikov, zasebnih športnih delavcev, strokovnih delavcev v športu in razvida športnih objektov v skladu ZSpo se z vzpostavitvijo razvida poklicnih športnikov, razvida zasebnih športnih delavcev, razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu oziroma razvida javnih športnih objektov in površin za šport v naravi v skladu s tem zakonom prenesejo v razvide v skladu s tem zakonom.

OKS-ZŠZ vzpostavi evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(1)Akt o ustanovitvi Fundacije za šport se uskladi s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Fundacija za šport sprejme splošni akt iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(3)Postopki odločanja o vlogah za razporeditev sredstev Fundacije za šport, začeti pred uveljavitvijo splošnega akta iz prejšnjega odstavka, se dokončajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.

OKS-ZŠZ splošni akt iz četrtega odstavka 77. člena tega zakona sprejme v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 (Uradni list RS, št. 26/14) sprejeta na podlagi 5. člena ZSpo se šteje kot nacionalni program iz 8. člena tega zakona.

Podzakonski predpisi iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 16., sedmega odstavka 35., prvega odstavka 48., petega odstavka 50., tretjega odstavka 53., drugega odstavka 55., petega odstavka 58., drugega odstavka 64., 65., enajstega odstavka 66., drugega odstavka 75., osmega odstavka 76. in četrtega odstavka 77. člena tega zakona se sprejmejo najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: 1. Zakon o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP in 15/03 – ZOPA); 2. prvi odstavek 14. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96, 47/97, 102/07, 26/11, 109/11 in 58/12) v delu, ki se nanaša na Fundacijo za šport in 14.a člen v delu, ki se nanaša na postopek odločanja o vlogah za razporeditev sredstev Fundacije za šport; 3. 43. člen Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04, 57/12, 17/15 in 52/16 – ZPPreb-1); 4. drugi stavek drugega odstavka 27. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02); 5. Pravilnik o posebnem delu strokovnega izpita za inšpektorja za šolstvo in inšpektorja za šport (Uradni list RS, št. 56/05); 6. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih strokovnih delavcev v športu (Uradni list RS, št. 38/10); 7. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive (Uradni list RS, št. 117/07); 8. Pravilnik o štipendiranju za delovanje na področju športa (Uradni list RS, št. 51/00).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi: 1. Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 22/15, 1/16 in 1/17); 2. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (Uradni list RS, št. 95/99 in 11/06); 3. Pravilnik o vodenju razvidov po Zakonu o športu (Uradni list RS, št. 108/08); 4. Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli (Uradni list RS, št. 38/09) in 5. Pravilnik o vodenju razvida zasebnih športnih delavcev in razvida poklicnih športnikov (Uradni list RS, št. 108/08); 6. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 92/07, 86/10 in 80/12); 7. Sklep o postopku za kandidiranje in organiziranje velikih športnih prireditev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/93 in 22/98 – ZSpo), ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi tega zakona uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.