Zakon o plovbi po celinskih vodah (ZPCV)

Ta zakon ureja varnost plovbe po celinskih vodah in določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati plovbna območja, plovila in plavajoče naprave ter osebe, ki upravljajo plovila, pristanišča in druga mesta za dostop do vodnega območja, določa elemente plovbnega režima, ureja vpisovanje plovil in plavajočih naprav, dviganje potopljenih stvari in ureja nadzor nad varnostjo plovbe. Plovba po celinskih vodah je plovba po rekah in jezerih, razen plovbe po rekah do meje do koder so plovne z morske strani.

Za posamezna vprašanja glede ugotavljanja sposobnosti ladje in čolna za plovbo, izmeritve ladij, glede ladijskih listin in knjig, plavajočih naprav, ladijske posadke, državne pripadnosti, identifikacije in vpisa plovil, stvarnih pravic in obligacijskih razmerij, plovbnih nezgod ter izvršbe in zavarovanja na plovilih, ki jih ta zakon ne ureja, se smiselno uporabljajo določbe pomorskega zakonika.

V tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

-        plovbno območje je del celinske vode, ki je dovolj globok in širok za varno plovbo glede na vrsto plovila;

-        plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo po celinskih vodah;

-        vojaško plovilo je stvar, ki je namenjena za opravljanje vojaških nalog;

-        ladja je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po celinskih vodah in meri v dolžino 24 metrov ali več;

-        čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov (kot čoln se šteje tudi splav, vodni skuter in drugo podobno plovilo);

-        brod je plovilo, sestavljeno iz dveh čolnov, povezano z nosilno ploščadjo in navezano na jekleno vrv, ki omogoča plovbo s pomočjo vodnega toka v prečni smeri reke, namenjeno prevozu oseb in blaga;

-        športni veslaški čoln je plovilo, ki je namenjeno za športne in rekreacijske aktivnosti;

-        raft je gumijasti športni veslaški čoln;

-        rafting je spuščanje z raftom po celinskih vodah;

-        plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma usidrana ali položena na dno celinskih voda in ni usposobljena oziroma namenjena za plovbo (bivališča, plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, kopališčne ploščadi in podobno);

-        pristanišče je vodni in priobalni prostor, namenjen za vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in tovora, skladiščenje, privez in podobno;

-        vstopno izstopno mesto je vodni in priobalni prostor, ki omogoča dostop do vodnega območja za vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb ter ni namenjeno za stalni privez.

Pogoji varnosti plovbe po celinskih vodah predpisani s tem zakonom veljajo za vsa plovbna območja celinskih voda, pristanišča ter vstopno izstopna mesta. Plovbo na posamezni celinski vodi na svojem območju upoštevaje naravne danosti uredi lokalna skupnost s splošnim aktom o določitvi plovbnega režima zaradi varnosti plovbe ob izvajanju turističnih, športnih in rekreacijskih aktivnosti oziroma dejavnosti ter pospeševanja njihovega razvoja. Lokalna skupnost mora pri določitvi plovbnega režima upoštevati določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdane predpise, predpise o varstvu okolja, ohranjanju narave in voda, sladkovodnega ribištva in urejanju prostora ter naravne danosti in druge pogoje, ki zagotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja. Plovbni režim na posamezni celinski vodi, ki povezuje dve ali več lokalnih skupnosti, uredijo lokalne skupnosti sporazumno. Če lokalna skupnost ne predpiše plovbnega režima za posamezno celinsko vodo ali sporazum iz prejšnjega odstavka ni bil dosežen, je dovoljena plovba, če to dopuščajo naravne danosti, ob upoštevanju pogojev varnosti določenih s tem zakonom in ob pogojih splošne rabe voda skladno z zakonom, ki ureja upravljanje voda. Plovbni režim na celinskih vodah, ki mejijo s sosednjimi državami, se uredi z mednarodnimi sporazumi.

Plovba po celinskih vodah je dovoljena v času, ob vremenskih razmerah, ter ob upoštevanju drugih naravnih danosti, če je plovbno območje dovolj globoko in dovolj široko, da dopušča varno plovbo.

Srečevanje in prehitevanje plovil je dopustno samo, če je plovbno območje dovolj široko, da omogoča sočasen prehod plovil. Upravljalec plovila se mora prepričati, da lahko opravi tak manever brez ogrožanja varnosti ljudi, plovil ali okolja.

Na celinskih vodah je dovoljeno organizirati turistične, športne in rekreacijske prireditve (v nadaljnjem besedilu: prireditve), ki vključujejo uporabo plovil. V času prireditve ni dovoljena plovba in zadrževanje drugih plovil na območju določenem za prireditev. Organizator prireditve mora pridobiti dovoljenje pristojnega organa v skladu s predpisi, ki urejajo javne prireditve, prireditveni prostor primerno označiti, skrbeti za varen in nemoten potek ter obvestiti pristojne reševalne službe.

Plovila morajo biti varno privezana na objektih za privezovanje. V primeru slabega vremena morajo biti vezi okrepljene. Privezne vrvi plovila ne smejo ovirati plovbe drugih plovil in gibanja oseb ali vozil na obali ali obrežju. Za plovilo, privezano v pristanišču, skrbi lastnik plovila, če se z upravljalcem pristanišča ni drugače dogovoril. V pristanišču je prepovedano:

-        puščanje plovil izven mest, ki so določena za privezovanje;

-        oviranje dostopa do privezov;

-        privezovanje plovil na objekte in predmete, ki niso namenjeni privezovanju;

-        samovoljno premeščanje, menjavanje, odstranjevanje ali poškodovanje objektov in označb, namenjenih urejanju plovbe;

-        uporaba priveznih mest v pristanišču za potopljena in nasedla plovila ali plovila, ki so kako drugače nesposobna za plovbo. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vstopno izstopna mesta.

Stanje in globine pristanišč ter vstopno izstopnih mest morajo omogočati varno vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb oziroma tovora in varen privez plovil.

Za gradnjo ali obnovo objektov, ki lahko vplivajo na varnost plovbe, na obali ali v vodi, je potrebno soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

Na celinskih vodah je prepovedano vsako dejanje, ki bi ogrožalo varnost ljudi ali plovil, onesnažilo vode, obale in obrežja, oziroma s katerim bi se poškodovalo obalo in obrežje ter objekte, ki služijo za varnost plovbe, kakor tudi dejanje, ki je v nasprotju s predpisanim redom v pristaniščih oziroma vstopno izstopnih mestih in na celinskih vodah. Na celinskih vodah je prepovedano predvsem:

-        ovirati plovbo;

-        izpluti ali pristati izven določenih mest;

-        pluti izven plovbnega območja, dovoljenega časa, v vremenskih in drugih razmerah, ki ne omogočajo varne plovbe;

-        pluti s plovili, ki ne ustrezajo predpisom;

-        pluti v območju urejenih kopališč;

-        privezovati ali puščati plovila na mestih, kjer to ni dovoljeno;

-        čistiti, barvati ali strgati plovila na način, ki lahko onesnaži vode;

-        odmetavati trde in tekoče odpadke in druge predmete v vodo.

Omejitve in prepovedi iz tega zakona, ki se nanašajo na izplutje in pristajanje izven določenih mest, plutje izven plovbnega območja, dovoljenega časa ter ob razmerah, ki ne omogočajo varne plovbe, ne veljajo za sile za zaščito, reševanje in pomoč, policijo, inšpekcijo, izvajanje javne službe na področju upravljanja voda, vključno z monitoringom voda, in druge državne organe, pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti.

Lokalna skupnost lahko ob pogojih drugega odstavka 4. člena tega zakona za določeno plovbno območje posamezne celinske vode predpiše plovbni režim, ki obsega predvsem:

-        določitev plovbnega območja in orisni prikaz območja, kjer je dovoljena plovba za gospodarske, turistične, športne in rekreacijske namene, z upoštevanjem nevarnosti naraslih voda ali drugih izjemnih razmer;

-        določitev skrbnika plovbnega območja;

-        določitev vrste plovil in njihovega pogona;

-        določitev in označitev pristanišč ter vstopno izstopnih mest glede na vrsto plovbe;

-        določitev upravljalca pristanišča oziroma vstopno izstopnega mesta;

-        prikaz območja kopalnih voda;

-        določitev časa, v katerem je dovoljena plovba;

-        prepoved plovbe zaradi specifičnosti območja, neprimernega časa ali nevarnih razmer;

-        druge pogoje, ki zagotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja. Lokalna skupnost lahko s splošnim aktom iz prejšnjega odstavka zaradi varnosti ljudi, zaščite naravnih danosti plovbnega območja ali varstva okolja določi način in druge pogoje izvajanja dejavnosti iz drugega odstavka 4. člena tega zakona. Za uporabo pristanišč in vstopno izstopnih mest lahko lokalna skupnost pobira pristojbino, ki jo določi s splošnim aktom.

Upravljanje s pristanišči oziroma vstopno izstopnimi mesti je izbirna gospodarska javna služba. S splošnim aktom iz prejšnjega člena lahko lokalna skupnost podeli koncesijo za upravljanje s pristanišči ter vstopnimi in izstopnimi mesti. Za podelitev koncesije se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo gospodarske javne službe.

Skrbnik plovbnega območja z rednimi pregledi skrbi za varnost plovbe na plovbnem območju. V primeru ugotovitve ovire mora poskrbeti za njeno odstranitev, če je to mogoče, v nasprotnem primeru pa nemudoma obvestiti izvajalca gospodarske javne službe, ki je odgovoren za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč po zakonu, ki ureja upravljanje z vodami. Če ovira ogroža varnost plovbe, lahko omeji ali prepove plovbo. Če oviro odstrani izvajalec gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka na podlagi obvestila skrbnika plovbnega območja, krije stroške odstranitve ovire lokalna skupnost.

Upravljalec pristanišča oziroma vstopno izstopnega mesta mora zagotoviti pogoje, ki omogočajo varno vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb oziroma tovora ter varen privez plovil. Upravljalec pristanišča določi pogoje in način koriščenja pristaniških storitev. Dolžnost upravljalca pristanišča je, da na območju pristanišča odstrani vse odpadke oziroma predmete, ki ogrožajo ali lahko ogrozijo varnost plovbe.

Prevoz oseb in blaga s plovili po celinskih vodah se lahko opravlja kot javni prevoz ali kot prevoz za lastne potrebe. Javni prevoz je prevoz oseb ali blaga, ki je vsakemu dostopen pod enakimi pogoji. Za prevoz po celinskih vodah se za ureditev pogodbenih in izvenpogodbenih razmerij smiselno uporabljajo določila pomorskega zakonika.

Ladja je sposobna za plovbo v določenih mejah plovbe in za določen namen, če:

1.njena konstrukcija in plovbne lastnosti ter stroji, naprave in oprema, ki so namenjeni za ohranjanje varnosti njene plovbe, po svojih tehničnih lastnostih, količini, vrsti in razporeditvi na ladji ustrezajo zahtevam tehničnih pravil klasifikacijskega zavoda in določbam mednarodnih konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: tehnična pravila), glede: a)    prostorov za ljudi na ladji; b)    varnosti članov posadke pri delu in drugih oseb, ki delajo na ladji; c)    varnosti ladje; d)    varnosti tovora na ladji; e)    varstva okolja pred onesnaženjem z ladje.

2.je vpisana v vpisnik in ima predpisano število strokovno usposobljenih članov posadke;

3.sta prostor in število vkrcanih potnikov na ladji v skladu s pogoji, predpisanimi za prevoz potnikov;

4.je tovor na ladji naložen v skladu s tovorno črto oziroma z nadvodjem in je pravilno razporejen.

Sposobnost ladje za plovbo po 1. točki prejšnjega člena se ugotavlja z osnovnim, rednim in izrednim pregledom, ki ga opravi klasifikacijski zavod, ki je polnopravni član Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov (IACS). Za tehnični nadzor o sposobnosti ladje za plovbo po 1. točki prejšnjega člena pooblasti minister, pristojen za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), klasifikacijski zavod, ki ga izbere na podlagi zbiranja ponudb.

V vpisnik ladij mora biti vpisana:

1.ladja, ki je v celoti ali deloma v lasti državljanov Republike Slovenije ali pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji;

2.ladja, katere ladjar je oseba iz prejšnje točke, ali tuj ladjar, ki ladjo upravlja preko podružnice s sedežem v Republiki Sloveniji, če se z vpisom v vpisnik strinja lastnik ladje; V vpisnik ladij je lahko vpisana ladja, ki je v lasti tuje osebe ali osebe brez državljanstva, če tak vpis dovoli minister. Vpisnik ladij je javna knjiga. Vpisnik vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Vpisnik vojaških ladij se vodi pri ministrstvu, pristojnem za obrambo.

Za vodenje ladij je potrebno pridobiti naziv člana ladijske posadke. Strokovni izpit za pridobitev naziva člana ladijske posadke se opravlja pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, ki tudi izdaja pooblastila članom ladijske posadke za opravljanje del določenega naziva, če izpolnjujejo predpisane pogoje in jim to pooblastilo odvzame, kadar je ugotovljeno, da teh pogojev več ne izpolnjujejo. Minister predpiše program strokovnega usposabljanja, sestavo izpitne komisije ter pogoje, vsebino in način opravljanja strokovnih izpitov za pridobitev naziva člana ladijske posadke.

Sposobnost čolna za plovbo se ugotovi z osnovnim, rednim ali izrednim pregledom, ki ga za čolne do 12 metrov dolžine opravi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ali klasifikacijski zavod, ki je polnopravni član Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov, za čolne nad 12 metrov dolžine pa klasifikacijski zavod, ki je polnopravni član Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov ali drug klasifikacijski zavod, ki ga na podlagi zbiranja ponudb pooblasti minister. Na podlagi zapisnika o pregledu izda upravna enota na območju katere se čoln nahaja in uporablja oziroma kjer je čoln vpisan, dovoljenje za plovbo, ki se vpiše v vpisni list. Med plovbo mora biti na čolnu veljaven vpisni list.

V vpisnik čolnov morajo biti vpisani vsi čolni, razen:

1.čolna, ki pripada ladji ali drugemu plovilu;

2.športnega veslaškega čolna;

3.čolna, krajšega od petih metrov, razen če ima motorni pogon z močjo nad 3,7 kW. Če so čolni iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka namenjeni opravljanju gospodarske dejavnosti, morajo biti vpisani v vpisnik čolnov. (prenehal veljati) Čolni se vpisujejo v vpisnik, ki ga vodi upravna enota, na območju katere se čoln nahaja in uporablja. Vpisnik čolnov je javna knjiga. Vpisnik vojaških čolnov se vodi pri ministrstvu, pristojnem za obrambo.

Čoln sme upravljati oseba, katere usposobljenost za upravljanje čolna je bila ugotovljena na predpisan način in ji je bila o tem izdana ustrezna listina, katero mora ta oseba imeti med upravljanjem čolna vedno pri sebi. Postopek ugotavljanja usposobljenosti za upravljanje čolna in izdaje ustreznih listin vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Minister predpiše program strokovnega usposabljanja, sestavo izpitne komisije ter pogoje, vsebino in način opravljanja izpitov za upravljanje čolna.

Čoln sme izpluti:

-        če je glede na konstrukcijske in plovne lastnosti ter opremo ugotovljena njegova sposobnost za plovbo;

-        če je zanj izdan vpisni list;

-        če ga upravlja usposobljena oseba.

Listine o sposobnosti čolna za plovbo, ki jih izdajo tuje države, se priznavajo ob pogoju vzajemnosti.

Rafti morajo imeti opremo, ki jo predpiše minister. Voditelj rafta mora imeti izpit za voditelja rafta. Preden kandidat pristopi k izpitu za voditelja rafta, mora imeti opravljen izpit za reševalca iz vode za športne dejavnosti in dejavnosti v prostem času na divjih vodah, ki se opravlja po predpisih, ki urejajo varstvo pred utopitvami.

Oseba, ki upravlja plovilo, mora med plovbo ravnati skladno s predpisi o varnosti plovbe, varstvu človeškega življenja in okolja. Na plovilu ne sme biti vkrcanih več oseb ali tovora, kot je dovoljeno, tovor pa mora biti razporejen tako, da ne ogroža varnosti plovila ali oseb na njem.

Član posadke ladje ali voditelj čolna, ki je pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi ali je v takem psihofizičnem stanju, da je nesposoben za opravljanje del v zvezi z varnostjo plovbe, ne sme upravljati plovila, niti opravljati drugih del v zvezi z varnostjo plovbe. Šteje se, da je član posadke ladje ali voditelj čolna pod vplivom alkohola, če je ugotovljeno, da ima v krvi več kot 0,5 promila alkohola.

Določbe tega poglavja zakona, ki urejajo vpisovanje ter ugotavljanje sposobnosti čolnov za plovbo in usposobljenosti oseb za upravljanje čolnov, se nanašajo na tiste čolne, ki morajo biti vpisani v vpisnik čolnov celinske plovbe. Za čolne iz 2. in 3. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona, ki so namenjeni opravljanju gospodarske dejavnosti in za tuje čolne, ki plovejo po celinskih vodah, veljajo tiste določbe tega poglavja, ki urejajo usposobljenost oseb za upravljanje čolnov. Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za brodove.

Plavajoča naprava, ki je daljša od 10 metrov in širša od 3 metrov, se vpiše v vpisnik plavajočih naprav, ki ga vodi upravna enota, na območju katere se nahaja in uporablja.

Sposobnost plavajoče naprave iz prejšnjega člena za varno uporabo se ugotovi s pregledom. Pregled plavajoče naprave je osnoven, reden in izreden. Pregled plavajoče naprave opravi klasifikacijski zavod iz prvega odstavka 22. člena tega zakona.

Določbe tega poglavja veljajo za dviganje plovil, plavajočih naprav, njihovih delov in tovora ter drugih stvari (v nadaljnjem besedilu: potopljene stvari), ki so se potopile ali nasedle v celinskih vodah Republike Slovenije.

Potopljeno stvar mora dvigniti oseba, ki je njen lastnik, v roku in pod pogoji, ki jih določi pristojni organ lokalne skupnosti. Dvig potopljene stvari lahko odredi tudi inšpektor iz prvega odstavka 35. člena tega zakona. Če lastnik ne odstrani potopljene stvari, jo lahko na njegove stroške odstrani pristojni organ lokalne skupnosti sam ali po usposobljeni organizaciji. Lokalna skupnost mora ukrepati po prejšnjem odstavku tega člena, kadar lastnik ni znan, ali ne odstrani potopljene stvari, potopljena stvar pa predstavlja neposredno nevarnost za človeško življenje, plovbo ali okolje.

Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektor za plovbo po celinskih vodah (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) pri ministrstvu, pristojnem za plovbo po celinskih vodah in policija, nad vojaškimi plovili pa inšpekcijski organ, pristojen za obrambo. Inšpektor je lahko oseba, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo. Inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Inšpektor ima službeno izkaznico, ki jo izda minister. Obrazec službene izkaznice predpiše minister.

Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu obsega nadzor nad:

1.plovili – glede njihove sposobnosti za plovbo, veljavnosti predpisanih listin in knjig, brezhibnosti vseh njihovih naprav in opreme, namenjenih za varnost plovbe ter varstvu človeškega življenja in okolja;

2.člani posadke plovil – glede njihove usposobljenosti za opravljanje del določenega naziva ter usposobljenosti za upravljanje čolna in drugega plovila;

3.vzdrževanjem pristanišč in vstopno izstopnih mest – glede ugotavljanja varnosti za privez plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb oziroma tovora, stanja ter vzdrževanja globin, ki so potrebne za varno plovbo;

4.plovbnim območjem – glede globine in širine ter ovir;

5.graditvijo objektov na vodi ter obali in obrežju – glede vpliva na varnost plovbe;

6.prevozom oseb in blaga – glede upoštevanja dovoljene nosilnosti ter varstva človeškega življenja in premoženja;

7.izvajanjem plovbnega režima – glede varstva človeškega življenja in okolja;

8.plavajočimi napravami – glede varnosti za njihovo uporabo;

9.izvajanjem varstva pri delu članov posadk na plovilih.

Nadzor nad 1., 2., 6. in 7. točko iz prejšnjega člena izvaja tudi policija.

Če inšpektor ali policist ugotovi, da plovilo ne izpolnjuje pogojev za varno plovbo ali predpisov o varstvu človeškega življenja, naloži poveljniku plovila, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku niso odpravljene ali če so takšne narave, da ogrožajo varnost plovila, oseb ali tovora na plovilu ali okolja, inšpektor ali policist plovilu prepove nadaljnjo plovbo, dokler navedene pomanjkljivosti niso odpravljene ter se za ta čas vzame listina o sposobnosti za plovbo.

Če inšpektor ugotovi, da stanje pristaniških objektov ali globina pristanišča oziroma vstopno izstopnega mesta pomeni nevarnost za plovila, naloži upravljalcu pristanišča oziroma vstopno izstopnega mesta, da mora v določenem roku storiti, kar je potrebno, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo. Če ukrepi iz prejšnjega odstavka niso izvršeni v določenem roku, sme inšpektor:

-        prepovedati pristajanje plovil določene velikosti ob posameznem delu pristanišča ali vstopno izstopnega mesta, na katerem je ugotovljena pomanjkljivost, dokler ni zanje zagotovljeno varno pristajanje;

-        prepovedati uporabo pristanišča ali vstopno izstopnega mesta ali njegovega dela, če neposredno ogroža varnost plovil, oseb oziroma tovora pri vkrcanju in izkrcanju;

-        prepovedati plovbo v pristanišču, dokler je varnost plovil neposredno ogrožena zaradi nevzdrževanja pristaniških objektov in potrebnih globin. Če stanje pristaniških objektov ali globina pristanišča oziroma vstopno izstopnega mesta, pomeni neposredno nevarnost za plovila, sme inšpektor odrediti ukrepe iz prejšnjega odstavka tudi brez predhodnega naloga za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Če inšpektor ugotovi, da je stanje plovbnega območja takšno, da ogroža varnost plovbe, naloži skrbniku, ki skrbi za vzdrževanje plovbnega območja, da v določenem roku opravi potrebna dela in ukrene, kar je potrebno, da se plovbno območje usposobi za varno plovbo. Dokler plovbno območje ni usposobljeno za varno plovbo, sme inšpektor prepovedati ali omejiti plovbo vsem plovilom ali samo plovilom določene velikosti. Prepoved ali omejitev plovbe lahko velja tudi samo za nočno ali dnevno plovbo ali plovbo v posebnih pogojih.

Če inšpektor pri opravljanju nadzora nad postavitvijo objektov na vodi ter obalah in obrežjih, ugotovi, da se ta dela izvajajo na način, da je ogrožena varnost plovbe, odredi začasno ustavitev nadaljnjih del. Inšpektor mora o svojem ukrepu po prejšnjem odstavku obvestiti upravni organ, ki je izdal dovoljenje za postavitev objekta.

Če inšpektor ali policist ugotovi, da tuj čoln nima listine o sposobnosti za plovbo, prepove plovbo, dokler ni s pregledom ugotovljena njegova sposobnost. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za čolne, katerih stanje očitno ne ustreza veljavni listini o njihovi sposobnosti za plovbo.

Če inšpektor ali policist ugotovi, da je na plovilu vkrcanih več oseb ali tovora, kot je dovoljeno ali da je tovor tako razporejen, da ogroža varnost plovila ali oseb na njem, prepove plovbo, dokler ugotovljene nepravilnosti niso odpravljene.

Če inšpektor ugotovi, da član posadke ladje nima ustreznega pooblastila za opravljanje del, določi rok za odpravo te pomanjkljivosti. Če član posadke ladje v določenem roku iz prejšnjega odstavka ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, inšpektor naloži poveljniku ladje, da izkrca tega člana posadke. Če inšpektor ob nadzoru ugotovi, da oseba, ki upravlja čoln, nima listine o usposobljenosti, ji prepove nadaljnje upravljanje čolna.

Če inšpektor ali policist ugotovi, da je oseba, ki upravlja plovilo, pod vplivom alkohola, ali drugih psihotropnih snovi ali v takem psihofizičnem stanju, da je nesposobna za opravljanje del v zvezi z varnostjo plovbe, ji prepove nadaljnje upravljanje plovila. Preizkus alkoholiziranosti se ugotavlja s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Stroške preizkusa plača oseba, ki upravlja plovilo, če se izkaže, da ima v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje ta zakon, v nasprotnem primeru stroški preizkusa bremenijo organ, ki je odredil preizkus. O preizkusu se vodi zapisnik, ki ga podpiše tudi oseba, zoper katero je bil odrejen preizkus. Če oseba odkloni podpis, se vzrok odklonitve vpiše v zapisnik in odredi strokovni pregled. Oseba, zoper katero je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi inšpektorja ali policista. Če preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, inšpektor ali policist to vpiše v zapisnik in ji prepove nadaljnje upravljanje plovila. Če oseba oporeka rezultatu preizkusa, odredi inšpektor ali policist strokovni pregled. Stroške prevoza osebe do kraja, kjer se opravi strokovni pregled in stroške pregleda plača oseba, zoper katero je bil odrejen preizkus, če se izkaže, da ima v krvi več alkohola, kot to dovoljuje ta zakon, v nasprotnem primeru bremenijo stroški prevoza, pregleda in analize organ, ki je pregled odredil. Če inšpektor ali policist sumi, da je oseba pod vplivom prepovedanih drog, psihotropnih zdravil ali drugih psihotropnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za upravljanje plovila, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovni pregled in prepove nadaljnje upravljanje s plovilom. Stroške prevoza do kraja, kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled in stroške pregleda in preizkusa, plača oseba, zoper katero se opravlja preizkus oziroma pregled, če se ugotovi, da je pod vplivom prepovedanih drog, psihotropnih zdravil ali drugih psihotropnih snovi.

Inšpektor ali policist začasno prepove nadaljnjo plovbo ali izplutje plovila do odprave pomanjkljivosti ali do prenehanja ovir, če ugotovi:

-        da plovilo nima veljavnih predpisanih listin;

-        da se ne upošteva plovbni režim;

-        da obstaja nevarnost naraslih voda ali drugih izjemnih vodnih razmer.

Z denarno kaznijo od 800.000 do 9,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki stori dejanje, s katerim ogroža varnost ljudi ali plovil, onesnažuje vode, oziroma poškoduje obalo ali obrežje ter objekte, ki služijo varnosti plovbe, kakor tudi dejanje, ki je v nasprotju s predpisanim redom v pristaniščih in na celinskih vodah (11. člen). Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo od 100.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka posameznik, ki ga stori v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 100.000 do 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki ga stori v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če njegova ladja, čoln ali plavajoča naprava ni vpisana v vpisnik oziroma če njegova ladja ali čoln plove, pa ne izpolnjuje pogojev za plovbo (18., 20., 23., 25. in 31. člen). Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki ga stori v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:

1.ne pridobi dovoljenja, ne označi prireditvenega prostora, ne skrbi za varen in nemoten potek prireditve ali ne organizira reševalne službe (tretji odstavek 7. člena);

2.kot upravljalec pristanišča ali vstopno izstopnega mesta ne odstrani vse odpadke oziroma predmete, ki ogrožajo ali lahko ogrozijo varnost plovbe (tretji odstavek 16. člena);

3.član ladijske posadke nima ustreznega naziva ali pooblastila oziroma, če upravlja čoln oseba, ki za to ni usposobljena (21. in 24. člen);

4.kot organizator ne zagotovi opreme ali pogojev za voditelja rafta (prvi in drugi odstavek 27. člena);

5.če je na plovilu vkrcanih več oseb ali tovora, kot je dovoljeno, oziroma je tovor razporejen tako, da ogroža varnost plovila ali oseb na njem (drugi odstavek 28. člena);

6.upravlja plovilo oseba, ki je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihotropnih zdravil, ali drugih psihotropnih snovi (29. člen);

7.ne odstrani potopljene stvari (34. člen). Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 800.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki ga stori v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:

1.plovilo ni z varnimi vezmi pravilno privezano na napravah za privezovanje (prvi odstavek 8. člena);

2.privezne vrvi plovila ovirajo plovbo drugih plovil in gibanje oseb ali vozil na obali ali obrežju (drugi odstavek 8. člena). Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek posameznik, ki:

1.ob srečevanju in prehitevanju plovil ogrozi varnost ljudi, plovil ali okolja (6. člen);

2.v času prireditve pluje ali se zadržuje na območju določenem za prireditev (drugi odstavek 7. člena);

3.pušča plovila izven mest, ki so določena za privezovanje, ovira dostop do privezov, privezuje plovila na naprave in predmete, ki niso namenjeni privezovanju, samovoljno premešča, menjuje, odstranjuje ali poškoduje naprave ali označbe, namenjene urejanju plovbe, uporablja privezna mesta za potopljena in nasedla plovila ali plovila, ki so kako drugače nesposobna za plovbo (četrti odstavek 8. člena);

4.upravlja z ladjo ali čolnom, ki ni vpisana v vpisnik oziroma uporablja plavajočo napravo, ki ni vpisana v vpisnik ali če ladja ali čoln ne izpolnjuje pogojev za plovbo (18., 20., 23., 25. in 31. člen);

5.upravlja čoln, čeprav za to ni usposobljen (24. člen);

6.ne izpolnjuje pogojev za voditelja rafta (27. člen);

7.plove s čolnom v nasprotju s predpisi o varnosti plovbe, varstvu človeškega življenja in okolja (prvi odstavek 28. člen);

8.odkloni preizkus s sredstvi ali napravami ali strokovni pregled, da se ugotovi ali je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihotropnih zdravil, ali drugih psihotropnih snovi (29. člen). Zakon o plovbi po celinskih vodah – ZPCV (Uradni list RS, št. 30/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Usposabljanje vojaških ladijskih posadk, usposabljanje za upravljanje vojaških čolnov, ugotavljanje sposobnosti za plovbo vojaških plovil in njihovo uporabo ter vpis v vpisnike predpiše minister, pristojen za obrambo.

Do uveljavitve predpisov, izdanih za izvajanje tega zakona, se smiselno uporabljajo naslednji predpisi, kolikor niso v nasprotju z ustavo in tem zakonom:

-        pravilnik o čolnih in plavajočih objektih (Uradni list SRS, št. 13/89 in Uradni list RS, št. 90/98, 100/00);

-        pravilnik o izpitu za voditelja čolna in preizkusu znanja za upravljanje čolna (Uradni list RS, št. 42/00, 87/00);

-        pravilnik o vpisu ladij v določene vpisnike, o podatkih, ki se vpisujejo v list A glavne knjige vpisnika ladij, o zbirkah listin, o pomožnih knjigah, ki se vodijo poleg vpisnikov ladij, in o obrazcih teh listin in knjig (Uradni list SFRJ, št. 68/78);

-        pravilnik o pomorskih in brodarskih knjižicah ter o dovoljenjih za vkrcanje (Uradni list SFRJ, št. 13/81);

-        pravilnik o določanju imen, označb in razpoznavnih znamenj ladij in evidenci o imenih ladij (Uradni list SFRJ, št. 77/82);

-        pravilnik o najmanjšem številu članov posadke, ki jih morajo imeti za varno plovbo ladje notranje plovbe trgovske mornarice Socialistične federativne republike Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 32/82);

-        pravilnik o nazivih, pogojih za pridobivanje nazivov in pooblastilih članov posadk ladij notranje plovbe trgovske mornarice Socialistične federativne republike Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 32/82, 30/83 in 30/87);

-        sklep o začasni določitvi organizacij za opravljanje strokovno tehničnih del glede varnosti in sposobnosti ladij in plovnih objektov za plovbo (Uradni list RS, št. 16/96);

-        sklep o določitvi organizacije za opravljanje strokovno tehničnih del za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za trženje plovil za rekreacijo (Uradni list RS, št. 2/99);

-        odredba o določitvi organizacij za opravljanje pregledov čolnov notranje plovbe (Uradni list RS, št. 9/91‑I);

-        odredba o določitvi plačila za delo in povračila stroškov v zvezi z delom v izpitnih komisijah (Uradni list RS, št. 2/01);

-        odredba o višini pristojbine za opravljanje strokovnih izpitov za pridobitev naziva člana ladijske posadke v trgovski mornarici, o višini pristojbine za opravljanje izpitov za pridobitev posebnih pooblastil članov posadke morskih ladij, o višini pristojbine za izmeritev čolnov in ugotavljanje njihove sposobnosti za plovbo in o višini pristojbine za opravljanje izpitov za voditelja čolna, preizkusov znanj za upravljanje čolna ter izpit za upravljanje z VHF GMDSS postajo (Uradni list RS, št. 46/01 in 71/01);

-        pravilnik o napravah in opremi plovil notranje plovbe (Uradni list SFRJ, št. 10/71);

-        pravilnik o plovbi po notranjih plovnih poteh (Uradni list SFRJ, št. 52/81 in 33/86).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati oziroma se preneha uporabljati:

-        zakon o pomorski in notranji plovbi (Uradni list SFRJ, št. 22/77, 13/82, 30/85, 80/89 in 29/90), kolikor se nanaša na notranjo plovbo;

-        zakon o varnosti pomorske in notranje plovbe (Uradni list SRS, št. 17/88), kolikor se nanaša na notranjo plovbo.

Za razmerja, nastala pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali, oziroma pravna pravila, ki so se uporabljala v času njihovega nastanka.

Postopki za vpis v vpisnik, glede katerih na dan uveljavitve tega zakona še ni bila izdana pravnomočna odločba, se dokončajo po predpisih, ki so veljali ob začetku postopka.

Ta zakon začne veljati petnajsti dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o športu – ZŠpo-1 (Uradni list RS, št. 29/17) vsebuje naslednjo končno določbo: »100. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-G (Uradni list RS, št. 41/17) vsebuje naslednjo končno določbo: »10. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.