83. člen ZMZ-1
(razselitev izven azilnega doma)
(1)Urad lahko odobri prosilcu razselitev na zasebni naslov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da je njegova istovetnost ugotovljena na podlagi drugega odstavka 42. člena tega zakona,
- da so mu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje,
- da je bil z njim opravljen osebni razgovor.
(2)Ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka lahko urad v primeru izjemnih osebnih okoliščin izvede vse potrebne aktivnosti za nastanitev prosilca v drugo primerno institucijo, če mu ne more zagotoviti ustrezne nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi.
(3)Obstoj izjemnih osebnih okoliščin iz prejšnjega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje predstojnik urada.
(4)Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev na podlagi drugega odstavka tega člena in nima lastnih sredstev za preživljanje ali mu preživljanje ni zagotovljeno kako drugače ter nima zagotovljene brezplačne nastanitve ali na podlagi drugega predpisa ni določen drug zavezanec za plačilo stroškov nastanitve, urad krije stroške nastanitve v drugi primerni instituciji.
(5)O razselitvi odloči pooblaščena uradna oseba urada.
(6)Če prosilec samovoljno zapusti bivališče na zasebnem naslovu ali drugo institucijo, v kateri je nastanjen, stanodajalec ali predstojnik institucije o tem nemudoma obvesti urad.
(7)Urad razveljavi odločitev, s katero je bila prosilcu odobrena razselitev na zasebni naslov na podlagi prvega odstavka tega člena, če:
- je na podlagi postopkov v Republiki Sloveniji ugotovljeno, da je prosilec kršil javni red Republike Slovenije oziroma opravljal delo na črno,
- pogoji bivanja na zasebnem naslovu zaradi spremenjenih okoliščin niso več ustrezni ali
- je to potrebno za hitro in učinkovito obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito.
- UPRS Sodba I U 1081/2020-23Upravno sodišče RS · 2021
Tožena stranka ne more zavrniti prošnje za nastanitev na zasebnem naslovu le na podlagi dejstva, da tožnik ni predložil dokumenta iz 97. člena ZTuj-2, ampak bi morala za takšno odločitev, ob upoštevanju posebnih okoliščin obravnavane zadeve in v skladu s prosto presojo dokazov, utemeljiti, zakaj šteje, da obstoji očiten dvom v tožnikovo istovetnost (glede pravega imena, priimka ali izvorne države).
- UPRS Sodba I U 1736/2018-8Upravno sodišče RS · 2019
Toženka v izpodbijani odločbi ni sledila pravnemu mnenju sodišča, kljub temu, da je pristojni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Toženka namreč v izpodbijani odločbi ni pojasnila oziroma utemeljila dvoma, da se tožnik v postopku predstavlja s pravim imenom in priimkom oziroma da obstaja precejšen dvom, da prihaja iz države, ki naj bi bila njegova izvorna.
- UPRS Sodba I U 794/2018-8Upravno sodišče RS · 2018
Tudi če so izpolnjeni pogoji iz 42. člena ZMZ-1, prosilec nima iztožljive pravice, da je nastanjen na zasebnem naslovu, ne glede na morebitne druge pravno relevantne okoliščine. Za prosilca za mednarodno zaščito namreč ne velja pravica do svobodne izbire prebivališča, kajti ta pravica pripada „državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic“. Tožnik pa nima dovoljenja za prebivanje v Sloveniji, ampak mu kot prosilcu za mednarodno zaščito pripada zgolj „pravica ostati“ v Sloveniji do zaključka obravnave. Poleg tega je zakonodajalec predpisal, da pristojni organ „lahko“ odobri nastanitev na zasebnem naslovu. Tožena stranka ne more zgolj na podlagi dejstva, da prosilec ni predložil dokumenta iz 97. člena ZTuj-2, zavrniti prošnje za nastanitev na zasebnem naslovu, ampak bi morala za takšno odločitev utemeljiti dvom, da se tožnik v postopku predstavlja s pravim imenom, priimkom, ali da obstaja precejšen dvom, da prihaja iz države, ki naj bi bila njegova izvorna država.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 9Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 2. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1081/2020-23Upravno sodišče RS · 15. 2. 2021besedilo 2017–2021
Tožena stranka ne more zavrniti prošnje za nastanitev na zasebnem naslovu le na podlagi dejstva, da tožnik ni predložil dokumenta iz 97. člena ZTuj-2, ampak bi morala za takšno odločitev, ob upoštevanju posebnih okoliščin obravnavane zadeve in v skladu s prosto presojo dokazov, utemeljiti, zakaj šteje, da obstoji očiten dvom v tožnikovo istovetnost (glede pravega imena, priimka ali izvorne države).
- UPRS Sodba I U 1736/2018-8Upravno sodišče RS · 20. 3. 2019besedilo 2017–2021
Toženka v izpodbijani odločbi ni sledila pravnemu mnenju sodišča, kljub temu, da je pristojni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Toženka namreč v izpodbijani odločbi ni pojasnila oziroma utemeljila dvoma, da se tožnik v postopku predstavlja s pravim imenom in priimkom oziroma da obstaja precejšen dvom, da prihaja iz države, ki naj bi bila njegova izvorna.
- UPRS Sodba I U 794/2018-8Upravno sodišče RS · 6. 6. 2018besedilo 2017–2021
Tudi če so izpolnjeni pogoji iz 42. člena ZMZ-1, prosilec nima iztožljive pravice, da je nastanjen na zasebnem naslovu, ne glede na morebitne druge pravno relevantne okoliščine. Za prosilca za mednarodno zaščito namreč ne velja pravica do svobodne izbire prebivališča, kajti ta pravica pripada „državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic“. Tožnik pa nima dovoljenja za prebivanje v Sloveniji, ampak mu kot prosilcu za mednarodno zaščito pripada zgolj „pravica ostati“ v Sloveniji do zaključka obravnave. Poleg tega je zakonodajalec predpisal, da pristojni organ „lahko“ odobri nastanitev na zasebnem naslovu. Tožena stranka ne more zgolj na podlagi dejstva, da prosilec ni predložil dokumenta iz 97. člena ZTuj-2, zavrniti prošnje za nastanitev na zasebnem naslovu, ampak bi morala za takšno odločitev utemeljiti dvom, da se tožnik v postopku predstavlja s pravim imenom, priimkom, ali da obstaja precejšen dvom, da prihaja iz države, ki naj bi bila njegova izvorna država.
- UPRS sodba I U 18/2017Upravno sodišče RS · 2. 2. 2017besedilo 2017–2021
Tožena stranka zmotno zatrjuje, da niti ZMZ-1 niti noben drug predpis prosilcem ne zagotavljajo osnovne oskrbe oziroma finančne pomoči v višini, ki bi zagotavljala osnovno oskrbo. Prosilcem za mednarodno zaščito pripada temeljna pravica do človeka vrednega eksistenčnega minimuma, ki pomeni sredstva, nujna za ohranitev človeka vrednega obstoja, država pa jim mora zagotoviti takšne materialne pogoje za sprejem, da jim omogočajo ustrezen življenjski standard. Določba prvega odstavka 27. člena Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito/2012, kot je bila uveljavljena z obravnavano spremembo, je protiustavna in nezakonita, saj ni v skladu z določbo 79. člena ZMZ-1 v zvezi z 2. in 3. alinejo prvega odstavka 78. člena ZMZ-1, niti v skladu z drugim odstavkom 14. člena in 34. členom Ustave RS. Prosilec ne more pridobiti pravice do materialne oskrbe (2. alineja prvega odstavka 78. člena ZMZ-1) in pravice do finančne oskrbe (3. alineja prvega odstavka 78. člena ZMZ-1) hkrati, temveč sta omenjeni pravici alternativni in prva prosilcu pripada v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi, druga pa v primeru nastanitve na zasebnem naslovu. Prosilec tako ne p