45. člen ZMZ-1
(način vložitve prošnje)
(1)Prošnjo vloži vsaka polnoletna oseba posamezno in v svojem imenu, in sicer ustno na zapisnik. V primeru izjemnih okoliščin lahko pristojni organ osebo obvesti, da prošnjo poda pisno ali v elektronski obliki.
(2)Prošnjo za mladoletnika, mlajšega od 15 let, ob njegovi prisotnosti vloži njegov zakoniti zastopnik. Mladoletnik, star 15 let ali več, in mladoletnik brez spremstva podata prošnjo osebno ob prisotnosti zakonitega zastopnika.
(3)Prošnjo za osebo iz 19. člena tega zakona vloži njen zakoniti zastopnik. Sodelovanje osebe v postopku je odvisno od njene sposobnosti razumeti pomen postopka.
(4)Če zakoniti zastopnik po izdaji odločitve v njegovem primeru, ki pa še ni pravnomočna, vloži prošnjo za svojega otroka, rojenega v Republiki Sloveniji, se takšna prošnja nemudoma odstopi pristojnemu sodišču, ki združi postopka.
(5)V okviru postopka sprejema prošnje uradna oseba prosilcu določi datum osebnega razgovora. V primeru postopka na meji ali tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča iz 43. člena tega zakona, ali v primeru, ko je že ob podaji prošnje na voljo zadosti informacij, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da so podani razlogi za obravnavo prošnje kot nedopustne prošnje iz 51. člena tega zakona ali očitno neutemeljene prošnje iz 52. člena tega zakona, se lahko osebni razgovor opravi takoj po sprejemu prošnje.
(6)Prošnja vsebuje naslednje podatke:
1.osebno ime,
2.druga imena ali vzdevke,
3.datum rojstva (dan, mesec, leto),
4.kraj rojstva (država, mesto, kraj),
5.spol,
6.državljanstvo,
7.dokumenti za ugotavljanje istovetnosti (vrsta dokumenta, številka ter datum in kraj izdaje),
8.naslov zadnjega prebivališča (država, mesto, kraj),
9.datum odhoda iz izvorne države (dan, mesec, leto),
10.države, v katerih je prebival, po tem, ko je zapustil izvorno državo,
11.datum vstopa v Republiko Slovenijo (dan, mesec, leto) ter kraj in način vstopa,
12.predhodne prošnje v Republiki Sloveniji,
13.prošnje v drugih državah,
14.narodnost,
15.etnično ali plemensko pripadnost,
16.veroizpoved, če prosilec s tem soglaša,
17.pripadnost politični stranki ali organizaciji, če prosilec s tem soglaša,
18.materni jezik,
19.izobrazba in poklic,
20.vojaški rok,
21.predkaznovanost,
22.zakonski stan,
23.podatki o imenu in priimku, državljanstvu ter naslovu stalnega in začasnega prebivališča družinskih članov, ki:
- spremljajo prosilca,
- že prebivajo v Republiki Sloveniji,
- živijo v izvorni državi,
- živijo zunaj izvorne države,
24.izjava prosilca o razlogih za iskanje mednarodne zaščite,
25.posebne potrebe ali težave prosilca,
26.fotografija in prstni odtisi prosilca, zajeti na podlagi petega odstavka 42. člena tega zakona v digitalni obliki.
(7)Pristojni organ prosilcu za mednarodno zaščito po uradni dolžnosti določi EMŠO in mu izda izkaznico prosilca, na kateri na predlog urada izpiše naslov začasnega prebivanja.
(8)Pri sprejemu prošnje ustno na zapisnik se smiselno upoštevajo določbe 37. člena tega zakona.
(9)Podrobnejši način izvedbe postopkov do sprejema prošnje in sprejem prošnje predpiše minister.
- VSRS Sodba I Up 245/2023Vrhovno sodišče RS · 2023
Zatrjevana kršitev prvega odstavka 45. člena ZMZ-1 (da bi pritožnik moral prošnjo podati ustno in ne pisno) je relativna bistvena kršitev določb postopka in s tem tožbeni razlog iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 le pod pogojem, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost toženkine odločbe o zavrnitvi pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Postopek namreč ni sam sebi namen, zato se njegova pravila nujno povezujejo z namenom, ki mu sledijo, ta pa je predvsem izdaja zakonitega in pravilnega upravnega akta. To pomeni, da mora tožnik, ki upravni akt v upravnem sporu izpodbija zaradi relativne bistvene kršitve določb upravnega postopka, v tožbi zatrjevati ne samo, da je bila postopkovna kršitev storjena, pač pa tudi jasno in razumljivo pojasniti, zakaj je ta vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost rezultata upravnega postopka.
- UPRS Sodba I U 1107/2019-8Upravno sodišče RS · 2020
ZMZ-1 ne določa, da mora biti prosilcu za mednarodno zaščito zagotovljeno prevajanje v njegov materni jezik, temveč v jezik, ki ga razume. Tožena stranka je s tem, ko pooblaščencu tožnika ob sprejemu prošnje ni dovolila postaviti dodatnih vprašanj, prekršila 14. člen Pravilnika o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito, vendar ta kršitev ni absolutna bistvena kršitev postopka, ki bi sama po sebi terjala odpravo izpodbijane odločbe. Toženi stranki je bilo v obravnavanem primeru mogoče očitati absolutno bistveno kršitev določb postopka, če razgovora takšne kvalitete, kot jo predpisuje Procesna direktiva II, s prosilcem ne bi opravila niti enkrat, ne pa tudi, če ga je v nasprotju z ZMZ-1 in Pravilnikom o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito opravila samo enkrat in ne dvakrat. Če prosilec zatrjuje okoliščine, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da ne obstajajo ali da niso mogoče oziroma okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanj
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 7Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 10. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 245/2023Vrhovno sodišče RS · 20. 10. 2023
Zatrjevana kršitev prvega odstavka 45. člena ZMZ-1 (da bi pritožnik moral prošnjo podati ustno in ne pisno) je relativna bistvena kršitev določb postopka in s tem tožbeni razlog iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 le pod pogojem, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost toženkine odločbe o zavrnitvi pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Postopek namreč ni sam sebi namen, zato se njegova pravila nujno povezujejo z namenom, ki mu sledijo, ta pa je predvsem izdaja zakonitega in pravilnega upravnega akta. To pomeni, da mora tožnik, ki upravni akt v upravnem sporu izpodbija zaradi relativne bistvene kršitve določb upravnega postopka, v tožbi zatrjevati ne samo, da je bila postopkovna kršitev storjena, pač pa tudi jasno in razumljivo pojasniti, zakaj je ta vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost rezultata upravnega postopka.
- UPRS Sodba I U 1107/2019-8Upravno sodišče RS · 13. 5. 2020besedilo 2016–2021
ZMZ-1 ne določa, da mora biti prosilcu za mednarodno zaščito zagotovljeno prevajanje v njegov materni jezik, temveč v jezik, ki ga razume. Tožena stranka je s tem, ko pooblaščencu tožnika ob sprejemu prošnje ni dovolila postaviti dodatnih vprašanj, prekršila 14. člen Pravilnika o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito, vendar ta kršitev ni absolutna bistvena kršitev postopka, ki bi sama po sebi terjala odpravo izpodbijane odločbe. Toženi stranki je bilo v obravnavanem primeru mogoče očitati absolutno bistveno kršitev določb postopka, če razgovora takšne kvalitete, kot jo predpisuje Procesna direktiva II, s prosilcem ne bi opravila niti enkrat, ne pa tudi, če ga je v nasprotju z ZMZ-1 in Pravilnikom o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito opravila samo enkrat in ne dvakrat. Če prosilec zatrjuje okoliščine, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da ne obstajajo ali da niso mogoče oziroma okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanj