iuris
§ zakonZakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju · ZPIZ-2 · velja od 1. 1. 2013

401.a člen ZPIZ-2

(enakost pravic glede na vplačane prispevke)

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 17. 1. 2024Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba Psp 205/2023Višje delovno in socialno sodišče · 2024

    Tožniku ni uspelo dokazati, da je v spornem obdobju, torej v času, ko je bil zavarovan po 11. členu ZPIZ/83 plačeval prispevke najmanj v višini 85 % najnižje pokojninske osnove. 401.a člen ZPIZ-2 se namreč nanaša zgolj na zavarovanca iz 11. člena ZPIZ/83.

  • VDSS Sodba in sklep Psp 328/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2023

    Pri odmeri pokojnine je bilo ključno dejstvo, da je bil tožnik pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, zaradi česar tudi niso izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-2H, da bi se mu obdobje, ko je bil zavarovan kot drugi kmet po 11. členu ZPIZ/83 v trajanju 8 let in 3 mesece, štelo kot zavarovanje za širši obseg pravic. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tedaj tožnik zavarovan od osnove, ki je bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Le v primeru, če bi tožnik plačeval prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83, bi se mu za obdobja tako plačanih prispevkov zagotavljale enake pravice iz obveznega zavarovanja, kot zavarovancem iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 (401.a člen ZPIZ-2H).

  • VDSS Sodba Psp 206/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022

    V tem primeru gre za dokončno in pravnomočno odločbo, s tem da je od odmere pokojnine preteklo že več kot 20 let. V tem primeru ni podana pravna podlaga niti v določbi 183. člena ZPIZ-2, da bi se ponovno presojala odločba, s katero je bilo odločeno o odmeri invalidske pokojnine. Zamujen je namreč desetletni rok določen v 183. členu ZPIZ-2. Razen tega pa tožnik neprave obnove postopka po 183. členu ZPIZ-2 pri toženi stranki niti ni uveljavljal. Zahteval je namreč ponovno odmero po 401.a členu ZPIZ-2. Tožniku, ki je bil pretežni del zavarovan po drugem oziroma tretjem odstavku 10. člena ZPIZ/83, so bile že priznane pravice ob ugotovitvi, da je bil zavarovan za širši obseg pravic in posledično mu je bila tudi invalidska pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ne pa od dejanske pokojninske osnove, saj bi bila v tem primeru invalidska pokojnina nižja.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 20. 11. 2025
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 1. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VDSS Sodba Psp 205/2023
    Višje delovno in socialno sodišče · 17. 1. 2024

    Tožniku ni uspelo dokazati, da je v spornem obdobju, torej v času, ko je bil zavarovan po 11. členu ZPIZ/83 plačeval prispevke najmanj v višini 85 % najnižje pokojninske osnove. 401.a člen ZPIZ-2 se namreč nanaša zgolj na zavarovanca iz 11. člena ZPIZ/83.

  • VDSS Sodba in sklep Psp 328/2022
    Višje delovno in socialno sodišče · 18. 1. 2023

    Pri odmeri pokojnine je bilo ključno dejstvo, da je bil tožnik pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, zaradi česar tudi niso izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-2H, da bi se mu obdobje, ko je bil zavarovan kot drugi kmet po 11. členu ZPIZ/83 v trajanju 8 let in 3 mesece, štelo kot zavarovanje za širši obseg pravic. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tedaj tožnik zavarovan od osnove, ki je bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Le v primeru, če bi tožnik plačeval prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83, bi se mu za obdobja tako plačanih prispevkov zagotavljale enake pravice iz obveznega zavarovanja, kot zavarovancem iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 (401.a člen ZPIZ-2H).

  • VDSS Sodba Psp 206/2022
    Višje delovno in socialno sodišče · 7. 9. 2022

    V tem primeru gre za dokončno in pravnomočno odločbo, s tem da je od odmere pokojnine preteklo že več kot 20 let. V tem primeru ni podana pravna podlaga niti v določbi 183. člena ZPIZ-2, da bi se ponovno presojala odločba, s katero je bilo odločeno o odmeri invalidske pokojnine. Zamujen je namreč desetletni rok določen v 183. členu ZPIZ-2. Razen tega pa tožnik neprave obnove postopka po 183. členu ZPIZ-2 pri toženi stranki niti ni uveljavljal. Zahteval je namreč ponovno odmero po 401.a členu ZPIZ-2. Tožniku, ki je bil pretežni del zavarovan po drugem oziroma tretjem odstavku 10. člena ZPIZ/83, so bile že priznane pravice ob ugotovitvi, da je bil zavarovan za širši obseg pravic in posledično mu je bila tudi invalidska pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ne pa od dejanske pokojninske osnove, saj bi bila v tem primeru invalidska pokojnina nižja.

  • VDSS Sodba Psp 79/2022
    Višje delovno in socialno sodišče · 18. 5. 2022

    Ob upoštevanju ne samo gramatikalne, pač pa še drugih razlagalnih metod, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se pojem "uživalec pokojnine" iz drugega odstavka 401.a člena ZPIZ-2 ne nanaša na vse uživalce pokojnin, pač pa le na uživalce pokojnine, zavarovance iz 11. člena ZPIZ/83, ki so vplačevali prispevke v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 oziroma so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za širši obseg pravic. Za odločanje o (eventuelno vloženi) zahtevi za novo odmero vdovske pokojnine na podlagi ZPIZ-2M je pristojen toženec, sodišče pa v skladu s 63. členom ZDSS-1 šele po predhodno izvedenem predsodnem postopku.