53. člen KZ-1-UPB2
Stek kaznivih dejanj
(1)Če je storilec z enim dejanjem ali več dejanji storil dve ali več kaznivih dejanj, za katera se mu hkrati sodi, določi sodišče najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izreče za vsa ta kazniva dejanja enotno kazen.
(2)Enotno kazen izreče sodišče po naslednjih pravilih: 1) če je za kakšno kaznivo dejanje v steku določilo kazen dosmrtnega zapora, ali če je za dve ali več kaznivih dejanj iz drugega odstavka 46. člena tega zakonika v steku določilo kazen zapora tridesetih let, izreče enotno kazen dosmrtnega zapora; 2) če je za kakšno kaznivo dejanje v steku določilo kazen tridesetih let zapora in ne gre za primer iz točke 1), izreče le to kazen; 3) če je za kazniva dejanja v steku določilo kazen zapora, mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči tridesetih let zapora; 4) če so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do treh let, enotna kazen ne sme biti večja od osmih let zapora; 5) če je za kazniva dejanja v steku določilo le denarne kazni, zviša najvišjo določeno denarno kazen, ki pa ne sme preseči seštevka določenih denarnih kazni in ne tristo šestdeset dnevnih zneskov, če je bilo eno ali več kaznivih dejanj storjenih iz koristoljubnosti, pa ne sme presegati tisoč petsto dnevnih zneskov; 6) če je za nekatera kazniva dejanja v steku določilo kazen zapora, za druga kazniva dejanja pa denarne kazni, izreče eno kazen zapora in eno denarno kazen po točki 2), 3), 4) in 5) tega odstavka; 7) če je za kazniva dejanja v steku določilo več istovrstnih stranskih kazni, izreče enotno stransko kazen tako, da ne sme doseči njihovega seštevka in ne preseči najvišje splošne meje kazni.
(3)Stransko kazen izreče sodišče, čeprav je bila določena le za eno samo kaznivo dejanje v steku; če pa je določilo več denarnih kazni, izreče eno samo denarno kazen po točki 5) drugega odstavka tega člena.
- VSM Sodba IV Kp 32151/2016Višje sodišče v Mariboru · 2018
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta bili v času storitve vseh obravnavanih kaznivih dejanj pri obdolženki zavestna kot voljna sestavina psihološkega pogoja prištevnosti, bistveno zmanjšani (tretji odstavek 29. člena KZ-1) in da se je kljub navedenemu zavedala, da je zalezovanje druge osebe, poškodovanje tuje lastnine in lažno sporočanje nevarnosti prepovedano, pa je dejanja kljub temu hotela storiti, saj je bila jezna na oškodovanko in druge zaposlene v šoli, iz katere je bila po konfliktu s sošolcem izključena.
- VSRS Sodba I Ips 9908/2009Vrhovno sodišče RS · 2017
Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodišče v obravnavanem primeru ni združilo kazni, ki bi bile izrečene zgolj za kazniva dejanja, za katera so predpisane kazni zapora do treh let. Sodišče prve stopnje je pri izreku enotne kazni upoštevalo tudi sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 9908/2009 z dne 30. 12. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 9908/2009 z dne 9. 4. 2015 in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 14529/2011 z dne 25. 9. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 14529/2011 z dne 10. 12. 2013 (točki 1 in 3 izreka sodbe sodišča prve stopnje), zato je sodišče pri izreku enotne kazni pravilno upoštevalo določbe kazenskega zakona o izreku enotne kazni in obsojenki enotno kazen izreklo na podlagi določbe 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1B, ne pa tudi na podlagi določbe 4. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1B, ki je v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
- VSM Sodba II Kp 36119/2016Višje sodišče v Mariboru · 2017
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da sodišče prve stopnje pri izreku kazenskih sankcij ni pravilno presodilo ter ocenilo okoliščin, da je obdolženi obravnavana kazniva dejanja storil v zelo kratkem časovnem obdobju, da jih je izvršil v sostorilstvu, da se je nanje dobro pripravil ter da je vrednost ukradenih stvari presegla znesek 3.400,00 EUR, pri čemer je v Slovenijo očitno prišel zgolj zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, saj je tukaj bival na neprijavljenem naslovu, brez zaposlitve in brez kakršnihkoli prihodkov in tako predstavlja izvrševanje kaznivih dejanj način njegovega preživljanja. Navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča take okoliščine, ki dajejo večjo težo storjenim kaznivim dejanjem, kakor tudi krivdi obdolženca, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 3. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba IV Kp 32151/2016Višje sodišče v Mariboru · 29. 3. 2018
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta bili v času storitve vseh obravnavanih kaznivih dejanj pri obdolženki zavestna kot voljna sestavina psihološkega pogoja prištevnosti, bistveno zmanjšani (tretji odstavek 29. člena KZ-1) in da se je kljub navedenemu zavedala, da je zalezovanje druge osebe, poškodovanje tuje lastnine in lažno sporočanje nevarnosti prepovedano, pa je dejanja kljub temu hotela storiti, saj je bila jezna na oškodovanko in druge zaposlene v šoli, iz katere je bila po konfliktu s sošolcem izključena.
- VSRS Sodba I Ips 9908/2009Vrhovno sodišče RS · 9. 11. 2017
Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodišče v obravnavanem primeru ni združilo kazni, ki bi bile izrečene zgolj za kazniva dejanja, za katera so predpisane kazni zapora do treh let. Sodišče prve stopnje je pri izreku enotne kazni upoštevalo tudi sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 9908/2009 z dne 30. 12. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 9908/2009 z dne 9. 4. 2015 in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 14529/2011 z dne 25. 9. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 14529/2011 z dne 10. 12. 2013 (točki 1 in 3 izreka sodbe sodišča prve stopnje), zato je sodišče pri izreku enotne kazni pravilno upoštevalo določbe kazenskega zakona o izreku enotne kazni in obsojenki enotno kazen izreklo na podlagi določbe 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1B, ne pa tudi na podlagi določbe 4. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1B, ki je v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
- VSM Sodba II Kp 36119/2016Višje sodišče v Mariboru · 3. 10. 2017
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da sodišče prve stopnje pri izreku kazenskih sankcij ni pravilno presodilo ter ocenilo okoliščin, da je obdolženi obravnavana kazniva dejanja storil v zelo kratkem časovnem obdobju, da jih je izvršil v sostorilstvu, da se je nanje dobro pripravil ter da je vrednost ukradenih stvari presegla znesek 3.400,00 EUR, pri čemer je v Slovenijo očitno prišel zgolj zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, saj je tukaj bival na neprijavljenem naslovu, brez zaposlitve in brez kakršnihkoli prihodkov in tako predstavlja izvrševanje kaznivih dejanj način njegovega preživljanja. Navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča take okoliščine, ki dajejo večjo težo storjenim kaznivim dejanjem, kakor tudi krivdi obdolženca, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje.
- VSK Sodba II Kp 18072/2015Višje sodišče v Kopru · 2. 2. 2017
Sodišče je vezano na načelo ugotavljanja materialne resnice in lahko, če meni, da je to potrebno, pridobiva in izvaja tudi dokaze po uradni dolžnosti, za kar ima podlago v določbi petega odstavka 329. člena ZKP, v kateri je določeno, da sme senat odločiti, da se izvedejo tudi dokazi, ki niso bili predlagani ali ki jih je predlagatelj umaknil.