20. člen ZTuj-2
(izdaja vizuma za dolgoročno bivanje)
(1)Vizum za dolgoročno bivanje se lahko izda tujcu:
- ki je družinski član državljana EU, slovenskega državljana ali družinski član državljana Združenega kraljestva in namerava v Republiki Sloveniji prebivati zaradi združitve družine z državljanom EU, slovenskim državljanom oziroma državljanom Združenega kraljestva;
- ki je imetnik diplomatskega ali službenega potnega lista in ki namerava v Republiki Sloveniji prebivati zaradi opravljanja mandata v diplomatskem predstavništvu ali konzulatu druge države oziroma mednarodni organizaciji, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in njegovim družinskim članom, kot jih določa 47. člen tega zakona, ob pogoju obstoja vzajemnosti;
- zaradi udeležbe ali sodelovanja na tečaju ali drugih podobnih oblikah izobraževanja ali izpopolnjevanja, zaradi katerih tujec ne potrebuje dovoljenja za prebivanje zaradi študija, če tečaj ali druge podobne oblike izobraževanja ali izpopolnjevanja trajajo najmanj 20 ur mesečno in če predloži potrdilo o sprejemu na tečaj ali druge podobne oblike izobraževanja ter potrdilo o plačilu, če so tečaj ali druge podobne oblike izobraževanja, plačljive;
- zaradi sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah pri izvajalcih, vpisanih v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ali v mednarodni študijski izmenjavi pri akreditiranih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji ki se izvajajo v Republiki Sloveniji;
- za katerega je izdan sklep o obstoju interesa Republike Slovenije za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi tretjega odstavka 51. člena tega zakona;
- zaradi obstoja gospodarskega interesa za Republiko Slovenijo, ki ga tujec izkaže z mnenjem pristojnega ministrstva;
- ki je visokošolski učitelj, visokošolski sodelavec ali raziskovalec zaradi obstoja interesa Republike Slovenije na področju izobraževanja ali znanosti, ki ga tujec izkaže z mnenjem pristojnega ministrstva;
- ki je umetnik ali kulturni delavec, zaradi obstoja interesa Republike Slovenije na področju kulture, ki ga tujec izkaže z mnenjem pristojnega ministrstva;
- ki je športni trener, poklicni športnik ali zasebni športni delavec in ki ima sklenjeno pogodbo o treniranju, pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu s klubom ali športno organizacijo s sedežem v Republiki Sloveniji;
- je kot poročevalec za tuje medije ali kot tuj dopisnik akreditiran v Republiki Sloveniji;
- ki bo v Republiki Sloveniji opravljal duhovniški poklic ali redovniško dejavnost v okviru registrirane verske skupnosti in tujcu, ki bo organiziral oziroma vodil karitativno in humanitarno dejavnost v okviru priznane humanitarne organizacije ali registrirane verske skupnosti.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek, se vizum za dolgoročno bivanje lahko izda tudi tujcu, ki že biva v Republiki Sloveniji in ki za vstop v Republiko Slovenijo ni potreboval vizuma, dovoljen čas bivanja v Republiki Sloveniji iz drugega odstavka 14. člena tega zakona pa mora podaljšati, zaradi:
- nujnega bolnišničnega zdravljenja;
- smrti ali hujše bolezni družinskega člana, ki prebiva v Republiki Sloveniji;
- naravne nesreče;
- nujnega podaljšanja poslovnega obiska, ki je posledica nepredvidljivih okoliščin, da se prepreči nastanek večje gospodarske škode ali da se preprečijo škodljive posledice za okolje;
- nujne udeležbe v postopku pred državnim organom Republike Slovenije.
(3)Prošnjo za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje iz prejšnjega odstavka mora tujec vložiti pred potekom dovoljenega 90 dnevnega bivanja v Republiki Sloveniji pri ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve.
(4)Minister, pristojen za gospodarski razvoj in tehnologijo, izda pravilnik, s katerim predpiše kriterije za ugotavljanje obstoja gospodarskega interesa iz četrte alinee prvega odstavka tega člena.
- UPRS Sodba I U 1289/2016-11Upravno sodišče RS · 2017
V dopolnjenem postopku je potrebno upoštevati naslednje: če drugostopni organ spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnjenem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bilo rešeno z odločbo prve stopnje, drugostopni organ odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Če pa na podlagi tako ugotovljenih dejstev spozna, da je odločba prve stopnje po zakonu utemeljena, odločbe prve stopnje seveda ne odpravi, temveč pritožbo zavrne, v obrazložitvi svoje odločbe pa navede pravilne razloge, ki izhajajo iz dopolnjenega ugotovitvenega postopka in odpravljenih pomanjkljivosti. Iz izreka odločbe drugostopnega organa pod točko 1. izhaja, da "je pritožba delno utemeljena", iz 2. točke izreka pa izhaja, da "se zahteva za izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje zavrne". Tožena stranka torej s svojo odločbo ni odločila o pritožbi (jo zavrnila ali ji ugodila) in je brez posega v odločbo prve stopnje o zahtevi tožnika odločila ponovno, kar je v nasprotju s pravili ZUP o odločanju organa v pritožbenem postopku. Drugostopni organ je dopolnil postopek tako, da je tudi sam opravil zaslišanje tožnika in njegove soproge, vendar zapisnika o ponovnem zaslišanju so
- UPRS sodba I U 1430/2016Upravno sodišče RS · 2017
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji za pridobitev vizuma za dolgoročno bivanje iz prvega odstavka 19. člena ZTuj-2. Prav tako pa je tudi pravilno ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 20. člena ZTuj-2, ki sicer določeni kategoriji tujcev, ki že bivajo v Sloveniji, omogoča, da se jim lahko izda vizum tudi po tem, ko že bivajo v Sloveniji, vendar je osnovni pogoj ta, da gre za tujce, ki za vstop v Republiko Slovenijo niso potrebovali vizuma. Tožnik pa je kot državljan Nepala za vstop v Republiko Slovenijo potreboval vizum, torej ne spada v tisto kategorijo tujcev, za katero bi bilo mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 20. člena ZTuj-2. Iz navedenih razlogov je odločitev tožene stranke o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje pravilna. Izdaja vizuma je bila zavrnjena iz razloga, ker ga tožnik ni pridobil že pred vstopom v Republiko Slovenijo.
- UPRS sodba I U 1364/2014Upravno sodišče RS · 2015
Na tožniku je dokazno breme, da dokaže, da ni šlo za fiktivno poroko, sklenjeno z namenom pridobitve vizuma za bivanje v Republiki Sloveniji.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 13. 5. 2025 · trenutno
- 19. 4. 2021 – 12. 5. 2025
- 3. 11. 2017 – 18. 4. 2021
- 21. 4. 2014 – 2. 11. 2017
- 20. 7. 2011 – 20. 4. 2014
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 7Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 10. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1289/2016-11Upravno sodišče RS · 10. 10. 2017besedilo 2014–2017
V dopolnjenem postopku je potrebno upoštevati naslednje: če drugostopni organ spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnjenem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bilo rešeno z odločbo prve stopnje, drugostopni organ odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Če pa na podlagi tako ugotovljenih dejstev spozna, da je odločba prve stopnje po zakonu utemeljena, odločbe prve stopnje seveda ne odpravi, temveč pritožbo zavrne, v obrazložitvi svoje odločbe pa navede pravilne razloge, ki izhajajo iz dopolnjenega ugotovitvenega postopka in odpravljenih pomanjkljivosti. Iz izreka odločbe drugostopnega organa pod točko 1. izhaja, da "je pritožba delno utemeljena", iz 2. točke izreka pa izhaja, da "se zahteva za izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje zavrne". Tožena stranka torej s svojo odločbo ni odločila o pritožbi (jo zavrnila ali ji ugodila) in je brez posega v odločbo prve stopnje o zahtevi tožnika odločila ponovno, kar je v nasprotju s pravili ZUP o odločanju organa v pritožbenem postopku. Drugostopni organ je dopolnil postopek tako, da je tudi sam opravil zaslišanje tožnika in njegove soproge, vendar zapisnika o ponovnem zaslišanju so
- UPRS sodba I U 1430/2016Upravno sodišče RS · 22. 3. 2017besedilo 2014–2017
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji za pridobitev vizuma za dolgoročno bivanje iz prvega odstavka 19. člena ZTuj-2. Prav tako pa je tudi pravilno ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 20. člena ZTuj-2, ki sicer določeni kategoriji tujcev, ki že bivajo v Sloveniji, omogoča, da se jim lahko izda vizum tudi po tem, ko že bivajo v Sloveniji, vendar je osnovni pogoj ta, da gre za tujce, ki za vstop v Republiko Slovenijo niso potrebovali vizuma. Tožnik pa je kot državljan Nepala za vstop v Republiko Slovenijo potreboval vizum, torej ne spada v tisto kategorijo tujcev, za katero bi bilo mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 20. člena ZTuj-2. Iz navedenih razlogov je odločitev tožene stranke o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje pravilna. Izdaja vizuma je bila zavrnjena iz razloga, ker ga tožnik ni pridobil že pred vstopom v Republiko Slovenijo.
- UPRS sodba I U 1364/2014Upravno sodišče RS · 23. 6. 2015besedilo 2014–2017
Na tožniku je dokazno breme, da dokaže, da ni šlo za fiktivno poroko, sklenjeno z namenom pridobitve vizuma za bivanje v Republiki Sloveniji.
- UPRS sodba I U 780/2014Upravno sodišče RS · 10. 12. 2014besedilo 2014–2017
Če v odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih materialno-pravnih in procesno-pravnih določil, ki prestavljajo okvir upravnega odločanja v posamezni zadevi in jih je upravni organ pri svojem odločanju uporabil, v sami odločbi manjkajo odločilni razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo prav takšno odločbo. Prav tako iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopenjski organ pred izdajo odločbe, glede na to, da gre za zavrnilno odločitev, dal tožniku možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.