4. člen ZTuj-2
(pravice in dolžnosti tujcev)
(1)Tujcu, zoper katerega je uveden kazenski postopek ali postopek za prekršek in je v priporu oziroma je pridržan, mora organ, ki je odredil pripor oziroma pridržanje, na njegovo zahtevo omogočiti stik z diplomatskim predstavništvom ali konzulatom države, katere državljan je.
(2)Tujec mora med bivanjem v Republiki Sloveniji spoštovati ustavo, zakone in druge splošne pravne akte v Republiki Sloveniji ter se podrejati ukrepom pristojnih državnih organov.
- VSRS Sodba I Up 123/2016Vrhovno sodišče RS · 2016
Ker gre za ravnanja, ki pomenijo prekrške na področju zakonodaje o tujcih kot tudi prekrške s področja javnega reda in prekrške s področja cestnoprometnih predpisov, vsa navedena pritožnikova ravnanja oziroma nezakonitosti tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavljajo zadosten razlog za sum, da pritožnik tudi v bodoče utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost Republike Slovenije ter razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, in so zadostna podlaga, da se mu prošnja za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji zavrne.
- UPRS sodba III U 148/2014Upravno sodišče RS · 2015
Šele na podlagi vseh okoliščin, v katerih je prišlo do tožničinega nezakonitega bivanja v Sloveniji (po njenih pojasnilih v tožbi naj bi jo pri tem vodile otrokove potrebe oz. njegova korist), bo mogoče sprejeti stališče o tem, ali njeno ravnanje daje podlago za domnevo, da se tudi v bodoče ne bo podrejala pravnemu redu RS. Stranka, ki ne zna jezika, v katerem teče postopek, ima pravico spremljati njegov potek po tolmaču, in sicer tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi).
- VSRS Sodba in sklep X Ips 316/2013Vrhovno sodišče RS · 2013
Ker je revident storil več prekrškov s področja javnega reda in kot samostojni podjetnik ni imel poravnanih davčnih obveznosti, kar predstavlja prekršek na področju davčnega poslovanja, je pravilna domneva upravnega organa, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije in zadostna podlaga za odločitev, da mora zapustiti Slovenijo.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 5. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 123/2016Vrhovno sodišče RS · 18. 5. 2016
Ker gre za ravnanja, ki pomenijo prekrške na področju zakonodaje o tujcih kot tudi prekrške s področja javnega reda in prekrške s področja cestnoprometnih predpisov, vsa navedena pritožnikova ravnanja oziroma nezakonitosti tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavljajo zadosten razlog za sum, da pritožnik tudi v bodoče utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost Republike Slovenije ter razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, in so zadostna podlaga, da se mu prošnja za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji zavrne.
- UPRS sodba III U 148/2014Upravno sodišče RS · 15. 1. 2015
Šele na podlagi vseh okoliščin, v katerih je prišlo do tožničinega nezakonitega bivanja v Sloveniji (po njenih pojasnilih v tožbi naj bi jo pri tem vodile otrokove potrebe oz. njegova korist), bo mogoče sprejeti stališče o tem, ali njeno ravnanje daje podlago za domnevo, da se tudi v bodoče ne bo podrejala pravnemu redu RS. Stranka, ki ne zna jezika, v katerem teče postopek, ima pravico spremljati njegov potek po tolmaču, in sicer tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi).
- VSRS Sodba in sklep X Ips 316/2013Vrhovno sodišče RS · 20. 12. 2013
Ker je revident storil več prekrškov s področja javnega reda in kot samostojni podjetnik ni imel poravnanih davčnih obveznosti, kar predstavlja prekršek na področju davčnega poslovanja, je pravilna domneva upravnega organa, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije in zadostna podlaga za odločitev, da mora zapustiti Slovenijo.
- UPRS sodba III U 67/2012Upravno sodišče RS · 9. 11. 2012
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izdala odločbo o vrnitvi, saj je ugotovila, da je v RS vstopil izven mejnega prehoda in da v RS prebiva nezakonito. Na navedeno pa ne more vplivati dejstvo, da gre za družinskega člana slovenskega državljana, saj v zadevi ni bilo odločeno o zavrnitvi tujca, ki želi vstopiti v RS, niti o vizumu in niti o dovoljenju za prebivanje.