13. člen ZMZ-UPB2
(svetovalci za begunce)
(1)Svetovalec za begunce oziroma svetovalka za begunce (v nadaljnjem besedilu: svetovalec za begunce) je oseba, ki je imenovana za svetovalca po določbah tega zakona.
(2)Svetovalci za begunce dajejo podporo in pravno pomoč prosilcem v zvezi s postopkom za pridobitev mednarodne zaščite na prvi stopnji ter v zvezi s postopki po tem zakonu na Upravnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: upravno sodišče) in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče).
(3)Minister, pristojen za pravosodje, imenuje svetovalce za begunce za triletno obdobje. Za postopek imenovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(4)Razpis za svetovalce za begunce objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje v Uradnem listu Republike Slovenije. Odločba o imenovanju svetovalca za begunce je dokončna.
(5)Za svetovalca za begunce je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: – je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora; – je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost; – je opravil pravniški državni izpit ali ima v Republiki Sloveniji zaključeno univerzitetno izobrazbo pravne smeri ali je končal enako raven izobraževanja v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in ima opravljeno preverjanje znanja iz splošnega upravnega postopka, upravnega spora, prava človekovih pravic ter prava mednarodne zaščite; – aktivno obvlada slovenski jezik; – je vreden zaupanja za opravljanje dela svetovalca za begunce; – je ob prijavi mlajši od 70 let; – ni pravnomočno kaznovan za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je zagrožena kazen zapora šestih mesecev ali hujša kazen; – ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je zagrožena kazen zapora šestih mesecev ali hujša kazen; – ni zaposlen na ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, ali Policiji ali ne opravlja drugega plačanega dela za Republiko Slovenijo, ki vzbuja vtis, da pri dajanju podpore in pravne pomoči iz drugega odstavka tega člena ne bo nepristranski.
(6)Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka morajo kandidati za svetovalce za begunce v prijavi na razpis navesti tudi osebno ime, naslov prebivališča ter kontaktne podatke (telefonska številka ter naslov elektronske pošte).
(7)Odvetnikom, vpisanim v imenik odvetnikov po zakonu, ki ureja odvetništvo, ni treba dokazovati pogojev od prve do pete alineje petega odstavka tega člena.
(8)Ni vreden zaupanja tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da nalog iz drugega odstavka tega člena ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno ali da kot svetovalec za begunce ne bo varoval ugleda instituta svetovanja ter nepristranskosti.
(9)Imenovani svetovalci za begunce morajo najpozneje v treh mesecih od imenovanja opraviti usposabljanje na področju prava mednarodne zaščite, ki ga izvajajo Center za izobraževanje v pravosodju ali drug državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje. Imenovani svetovalci za begunce ne smejo dajati podpore in pravne pomoči kot svetovalci za begunce po določbah tega zakona, dokler ne izvedejo usposabljanja. Usposabljanje je brezplačno.
(10)Vsebino in obseg usposabljanja iz prejšnjega odstavka ter preverjanja znanj iz tretje alineje petega odstavka v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju določi minister, pristojen za pravosodje. Obveznost usposabljanj ter preverjanja znanj ne velja za imenovane svetovalce za begunce, če imajo najmanj eno leto praktičnih izkušenj s tega področja, zlasti, če so že delali kot svetovalci za begunce oziroma kot odvetniki izvrševali zastopanje prosilcev po tem zakonu v vsaj treh zadevah pred sodišči.
(11)Svetovalec za begunce se razreši: – če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev; – če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen; – na lastno željo; – če ne opravi usposabljanja iz devetega odstavka tega člena; – ne opravlja funkcije svetovalca za begunce ali če je ne opravlja redno ali ne opravlja vestno.
(12)Šteje se, da svetovalec za begunce ne opravlja svoje funkcije, če prosilcem v treh zadevah v enem letu odkloni podporo in pomoč ali, če svetovalec ne obvešča prosilca oziroma zakonitega zastopnika o postopku. O dostopanju prosilcev do svetovalcev za begunce ministrstvo, pristojno za pravosodje, upravlja evidenco, v kateri zaradi izvajanja določb prejšnjega odstavka in prejšnjega stavka tega odstavka poleg osebnih podatkov svetovalca za begunce iz šestega odstavka tega člena obdeluje tudi podatke o zavrnitvah podpore in pomoči ali nerednem ali nevestnem delu, o katerih ga obvesti ministrstvo, Upravno sodišče ali Vrhovno sodišče.
(13)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko na podlagi obrazložene zahteve pridobi potrebne podatke ali informacije o razlogih za razrešitev od vseh upravljavcev osebnih podatkov, razen tistih podatkov, glede katerih zakon določa, da so del zaupnega razmerja ali da so del poklicne skrivnosti, oziroma da se podatki lahko pridobijo na podlagi odločbe sodišča samo za uporabo v drugih sodnih postopkih ali za potrebe predkazenskega postopka.
- UPRS Sodba I U 1495/2017-31Upravno sodišče RS · 2017
V obravnavani zadevi ni bila kršena tožnikova pravica, da pod enakimi pogoji kot ostali kandidira na javnem razpisu, saj so bili razpisni pogoji za imenovanje za svetovalca za begunce za vse kandidate enaki. Pogoj starostne meje 70 let za kandidate, ki lahko na javnem razpisu uspešno kandidirajo za imenovanje za svetovalca za begunce, je bil postavljen za vse kandidate enako. Tožnik je tako kot ostali kandidati kandidiral na javnem razpisu, pri čemer pa ni izpolnjeval vseh zakonsko predpisanih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce. Po povedanem po presoji sodišča tožnik v predmetnem postopku ni bil diskriminiran.
- VSRS Sklep X Ips 48/2016Vrhovno sodišče RS · 2017
Vrhovno sodišče v reviziji v upravnem sporu lahko presoja sodbo sodišča prve stopnje in v njej zavzeta stališča tudi glede zatrjevane neustavnosti zakonske ureditve, če so izpolnjeni procesni pogoji za tako revizijsko presojo. Vendar pa je taka revizijska presoja mogoča šele tedaj, če je sodišče prve stopnje svoja stališča v zvezi z upoštevnimi in argumentiranimi očitki o neustavnosti zakonske ureditve, uveljavljanimi na prvi stopnji v upravnem sporu, samo tudi podalo v obrazložitvi svoje odločitve. Navedena zahteva po svojem smislu sledi tudi zahtevi Ustave ter Zakona o Ustavnem sodišču, ki od stranke sodnega postopka terja materialnopravno izčrpanje ugovorov pred vložitvijo ustavne pritožbe na vseh stopnjah sodnega odločanja. Vrhovno sodišče se s tem pridružuje stališčem Ustavnega sodišča, da mora uveljavljanju ustavnopravnih ugovorov slediti tudi odgovor oziroma opredelitev do njih, to pa že na tisti stopnji sodnega odločanja, na kateri so prvič podani. Smisel zahteve po izčrpanju pravnih sredstev je torej zagotoviti, da se vsa pristojna sodišča opredelijo do ustavnopravno pomembnih vprašanj in odpravijo morebitne kršitve. Če taka obrazložitev ni podana, to pomeni kršitev dol
- UPRS sodba I U 2/2015Upravno sodišče RS · 2015
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci za begunce so določeni v petem odstavku 13. člena ZMZ. Eden izmed taksativno določenih pogojev je v šesti alineji petega odstavka 13. člena ZMZ določen pogoj, da mora biti kandidat za svetovalca za begunce ob prijavi (na javni razpis) mlajši od 70 let. Ker tožnik v času prijave na predmetni javni razpis ni bil mlajši od 70 let, ni izpolnil zakonskih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 12. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1495/2017-31Upravno sodišče RS · 7. 12. 2017
V obravnavani zadevi ni bila kršena tožnikova pravica, da pod enakimi pogoji kot ostali kandidira na javnem razpisu, saj so bili razpisni pogoji za imenovanje za svetovalca za begunce za vse kandidate enaki. Pogoj starostne meje 70 let za kandidate, ki lahko na javnem razpisu uspešno kandidirajo za imenovanje za svetovalca za begunce, je bil postavljen za vse kandidate enako. Tožnik je tako kot ostali kandidati kandidiral na javnem razpisu, pri čemer pa ni izpolnjeval vseh zakonsko predpisanih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce. Po povedanem po presoji sodišča tožnik v predmetnem postopku ni bil diskriminiran.
- VSRS Sklep X Ips 48/2016Vrhovno sodišče RS · 10. 7. 2017
Vrhovno sodišče v reviziji v upravnem sporu lahko presoja sodbo sodišča prve stopnje in v njej zavzeta stališča tudi glede zatrjevane neustavnosti zakonske ureditve, če so izpolnjeni procesni pogoji za tako revizijsko presojo. Vendar pa je taka revizijska presoja mogoča šele tedaj, če je sodišče prve stopnje svoja stališča v zvezi z upoštevnimi in argumentiranimi očitki o neustavnosti zakonske ureditve, uveljavljanimi na prvi stopnji v upravnem sporu, samo tudi podalo v obrazložitvi svoje odločitve. Navedena zahteva po svojem smislu sledi tudi zahtevi Ustave ter Zakona o Ustavnem sodišču, ki od stranke sodnega postopka terja materialnopravno izčrpanje ugovorov pred vložitvijo ustavne pritožbe na vseh stopnjah sodnega odločanja. Vrhovno sodišče se s tem pridružuje stališčem Ustavnega sodišča, da mora uveljavljanju ustavnopravnih ugovorov slediti tudi odgovor oziroma opredelitev do njih, to pa že na tisti stopnji sodnega odločanja, na kateri so prvič podani. Smisel zahteve po izčrpanju pravnih sredstev je torej zagotoviti, da se vsa pristojna sodišča opredelijo do ustavnopravno pomembnih vprašanj in odpravijo morebitne kršitve. Če taka obrazložitev ni podana, to pomeni kršitev dol
- UPRS sodba I U 2/2015Upravno sodišče RS · 24. 11. 2015
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci za begunce so določeni v petem odstavku 13. člena ZMZ. Eden izmed taksativno določenih pogojev je v šesti alineji petega odstavka 13. člena ZMZ določen pogoj, da mora biti kandidat za svetovalca za begunce ob prijavi (na javni razpis) mlajši od 70 let. Ker tožnik v času prijave na predmetni javni razpis ni bil mlajši od 70 let, ni izpolnil zakonskih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce.
- UPRS sodba I U 240/2014Upravno sodišče RS · 9. 7. 2014
To, da toženka pred odločanjem ni še sama uradoma pridobivala dodatnih informacij o izvorni državi, temveč se je oprla zgolj na relevantna poročila in informacije, ki ji jih je predložil tožnik, ne pomeni očitne kršitve pravil postopka. Ne nazadnje zato, ker dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito ni izključno na strani toženke, temveč je deljeno med njo in tožnikom. Še zlasti to velja ob dejstvu, da tožnika zastopa posebej kvalificirani pooblaščenec. Glede tožbenih navedb, da ima tožnikov (družinski) spor s stricem zaradi verskega prepričanja znake preganjanja, sodišče izpostavlja, da je nedržavne subjekte možno šteti kot subjekte preganjanja le, če je mogoče dokazati, da država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik po lastnih navedbah zaščite niti ni iskal, ne s prijavo pri policiji, niti kakorkoli drugače, zato ni mogoč zaključek, da mu zaščita ni bila nudena. Družinski spori pa praviloma ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZMZ in družinskih članov tudi ni mogoče šteti za subjekte preganjanja. Na
- VSRS Sklep I Up 61/2012Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2012
Po oceni Vrhovnega sodišča je določba drugega odstavka 13. člena ZMZ v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Zato je (poleg pritožbe, vložene po odvetnici) v obravnavanem primeru tudi pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, sprejeta v obravnavo kot dovoljena. Vprašanje, zaradi katerega je bil v obravnavanem primeru prekinjen postopek, ni vprašanje, ki bi sodilo v pristojnost kakšnega drugega sodišča, ampak je to vprašanje, ki sodi prav v pristojnost „sodečega“ sodišča. Če tu v postopku tožečo stranko zastopa nekdo, ki je po zakonu ne more zastopati, mora to po uradni dolžnosti ugotoviti to sodeče sodišče samo in nihče drug. Zato je nepravilna presoja, da gre za predhodno vprašanje in zato tudi odločitev, da je obligatorna prekinitev postopka.
- VSRS Sklep I Up 36/2012Vrhovno sodišče RS · 2. 2. 2012
Določba drugega odstavka 13. člena ZMZ je v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1); zato je pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, ki pravniškega državnega izpita nima opravljenega, sprejeta v obravnavo.