iuris
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1).
§ zakonZakon o mednarodni zaščiti (uradno prečiščeno besedilo) · ZMZ-UPB2 · ne velja od 24. 4. 2016

13. člen ZMZ-UPB2

(svetovalci za begunce)

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 12. 2017Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 1495/2017-31Upravno sodišče RS · 2017

    V obravnavani zadevi ni bila kršena tožnikova pravica, da pod enakimi pogoji kot ostali kandidira na javnem razpisu, saj so bili razpisni pogoji za imenovanje za svetovalca za begunce za vse kandidate enaki. Pogoj starostne meje 70 let za kandidate, ki lahko na javnem razpisu uspešno kandidirajo za imenovanje za svetovalca za begunce, je bil postavljen za vse kandidate enako. Tožnik je tako kot ostali kandidati kandidiral na javnem razpisu, pri čemer pa ni izpolnjeval vseh zakonsko predpisanih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce. Po povedanem po presoji sodišča tožnik v predmetnem postopku ni bil diskriminiran.

  • VSRS Sklep X Ips 48/2016Vrhovno sodišče RS · 2017

    Vrhovno sodišče v reviziji v upravnem sporu lahko presoja sodbo sodišča prve stopnje in v njej zavzeta stališča tudi glede zatrjevane neustavnosti zakonske ureditve, če so izpolnjeni procesni pogoji za tako revizijsko presojo. Vendar pa je taka revizijska presoja mogoča šele tedaj, če je sodišče prve stopnje svoja stališča v zvezi z upoštevnimi in argumentiranimi očitki o neustavnosti zakonske ureditve, uveljavljanimi na prvi stopnji v upravnem sporu, samo tudi podalo v obrazložitvi svoje odločitve. Navedena zahteva po svojem smislu sledi tudi zahtevi Ustave ter Zakona o Ustavnem sodišču, ki od stranke sodnega postopka terja materialnopravno izčrpanje ugovorov pred vložitvijo ustavne pritožbe na vseh stopnjah sodnega odločanja. Vrhovno sodišče se s tem pridružuje stališčem Ustavnega sodišča, da mora uveljavljanju ustavnopravnih ugovorov slediti tudi odgovor oziroma opredelitev do njih, to pa že na tisti stopnji sodnega odločanja, na kateri so prvič podani. Smisel zahteve po izčrpanju pravnih sredstev je torej zagotoviti, da se vsa pristojna sodišča opredelijo do ustavnopravno pomembnih vprašanj in odpravijo morebitne kršitve. Če taka obrazložitev ni podana, to pomeni kršitev dol

  • UPRS sodba I U 2/2015Upravno sodišče RS · 2015

    Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci za begunce so določeni v petem odstavku 13. člena ZMZ. Eden izmed taksativno določenih pogojev je v šesti alineji petega odstavka 13. člena ZMZ določen pogoj, da mora biti kandidat za svetovalca za begunce ob prijavi (na javni razpis) mlajši od 70 let. Ker tožnik v času prijave na predmetni javni razpis ni bil mlajši od 70 let, ni izpolnil zakonskih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 21. 2. 2011
Povezano: sklici 5Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 12. 2017
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • UPRS Sodba I U 1495/2017-31
    Upravno sodišče RS · 7. 12. 2017

    V obravnavani zadevi ni bila kršena tožnikova pravica, da pod enakimi pogoji kot ostali kandidira na javnem razpisu, saj so bili razpisni pogoji za imenovanje za svetovalca za begunce za vse kandidate enaki. Pogoj starostne meje 70 let za kandidate, ki lahko na javnem razpisu uspešno kandidirajo za imenovanje za svetovalca za begunce, je bil postavljen za vse kandidate enako. Tožnik je tako kot ostali kandidati kandidiral na javnem razpisu, pri čemer pa ni izpolnjeval vseh zakonsko predpisanih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce. Po povedanem po presoji sodišča tožnik v predmetnem postopku ni bil diskriminiran.

  • VSRS Sklep X Ips 48/2016
    Vrhovno sodišče RS · 10. 7. 2017

    Vrhovno sodišče v reviziji v upravnem sporu lahko presoja sodbo sodišča prve stopnje in v njej zavzeta stališča tudi glede zatrjevane neustavnosti zakonske ureditve, če so izpolnjeni procesni pogoji za tako revizijsko presojo. Vendar pa je taka revizijska presoja mogoča šele tedaj, če je sodišče prve stopnje svoja stališča v zvezi z upoštevnimi in argumentiranimi očitki o neustavnosti zakonske ureditve, uveljavljanimi na prvi stopnji v upravnem sporu, samo tudi podalo v obrazložitvi svoje odločitve. Navedena zahteva po svojem smislu sledi tudi zahtevi Ustave ter Zakona o Ustavnem sodišču, ki od stranke sodnega postopka terja materialnopravno izčrpanje ugovorov pred vložitvijo ustavne pritožbe na vseh stopnjah sodnega odločanja. Vrhovno sodišče se s tem pridružuje stališčem Ustavnega sodišča, da mora uveljavljanju ustavnopravnih ugovorov slediti tudi odgovor oziroma opredelitev do njih, to pa že na tisti stopnji sodnega odločanja, na kateri so prvič podani. Smisel zahteve po izčrpanju pravnih sredstev je torej zagotoviti, da se vsa pristojna sodišča opredelijo do ustavnopravno pomembnih vprašanj in odpravijo morebitne kršitve. Če taka obrazložitev ni podana, to pomeni kršitev dol

  • UPRS sodba I U 2/2015
    Upravno sodišče RS · 24. 11. 2015

    Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci za begunce so določeni v petem odstavku 13. člena ZMZ. Eden izmed taksativno določenih pogojev je v šesti alineji petega odstavka 13. člena ZMZ določen pogoj, da mora biti kandidat za svetovalca za begunce ob prijavi (na javni razpis) mlajši od 70 let. Ker tožnik v času prijave na predmetni javni razpis ni bil mlajši od 70 let, ni izpolnil zakonskih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce.

  • UPRS sodba I U 240/2014
    Upravno sodišče RS · 9. 7. 2014

    To, da toženka pred odločanjem ni še sama uradoma pridobivala dodatnih informacij o izvorni državi, temveč se je oprla zgolj na relevantna poročila in informacije, ki ji jih je predložil tožnik, ne pomeni očitne kršitve pravil postopka. Ne nazadnje zato, ker dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito ni izključno na strani toženke, temveč je deljeno med njo in tožnikom. Še zlasti to velja ob dejstvu, da tožnika zastopa posebej kvalificirani pooblaščenec. Glede tožbenih navedb, da ima tožnikov (družinski) spor s stricem zaradi verskega prepričanja znake preganjanja, sodišče izpostavlja, da je nedržavne subjekte možno šteti kot subjekte preganjanja le, če je mogoče dokazati, da država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik po lastnih navedbah zaščite niti ni iskal, ne s prijavo pri policiji, niti kakorkoli drugače, zato ni mogoč zaključek, da mu zaščita ni bila nudena. Družinski spori pa praviloma ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZMZ in družinskih članov tudi ni mogoče šteti za subjekte preganjanja. Na

  • VSRS Sklep I Up 61/2012
    Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2012

    Po oceni Vrhovnega sodišča je določba drugega odstavka 13. člena ZMZ v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Zato je (poleg pritožbe, vložene po odvetnici) v obravnavanem primeru tudi pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, sprejeta v obravnavo kot dovoljena. Vprašanje, zaradi katerega je bil v obravnavanem primeru prekinjen postopek, ni vprašanje, ki bi sodilo v pristojnost kakšnega drugega sodišča, ampak je to vprašanje, ki sodi prav v pristojnost „sodečega“ sodišča. Če tu v postopku tožečo stranko zastopa nekdo, ki je po zakonu ne more zastopati, mora to po uradni dolžnosti ugotoviti to sodeče sodišče samo in nihče drug. Zato je nepravilna presoja, da gre za predhodno vprašanje in zato tudi odločitev, da je obligatorna prekinitev postopka.

  • VSRS Sklep I Up 36/2012
    Vrhovno sodišče RS · 2. 2. 2012

    Določba drugega odstavka 13. člena ZMZ je v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1); zato je pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, ki pravniškega državnega izpita nima opravljenega, sprejeta v obravnavo.