55. člen ZTro-UPB8

Predlog opozarja na zadevo Upravnega sodišča III U 431/2009, v kateri naj bi bilo sprejeto stališče, da Uredbe SKD ni mogoče uporabiti za razlago pojma "gradbena mehanizacija", ker ZTro ne odkazuje na njeno uporabo. Vendar le na podlagi tega ni mogoče sklepati, da je odločanje Vrhovnega sodišča potrebno zaradi poenotenja (pretekle) sodne prakse, saj iz navedb v predlogu ni razvidno, da je bilo navedeno stališče sprejeto v zadevi, ki bi bila v dejanskem in pravnem pogledu primerljiva z obravnavano. Če se torej navedeno razume kot zatrjevanje neenotne sodne prakse, je to presplošno in ne zadosti zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP. Očitki so usmerjeni zoper toženko, o čemer je že odločilo Upravno sodišče v sodbi, ne pa zoper ravnanje (kršitev) sodišča, na kar se nanaša vprašanje in o čemer bi lahko odločalo Vrhovno sodišče. Predlog je zato formalno pomanjkljiv, saj se navedbe ne nanašajo na postavljeno pravno vprašanje.

Pri postopku sušenja kremenovega peska gre za dejavnost, ki sodi pod rudarstvo in ne pod predelovalno dejavnost, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za vračilo trošarine iz 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro. V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost. Kar se tiče odločitve o stroških postopka, sodišče ugotavlja, da le-ti s strani tožeče stranke dejansko niso bili priglašeni. Res pa je tudi, da iz upravnih spisov ni razvidno, da bi bila tožeča stranka na končni rok za priglasitev stroškov posebej opozorjena, kot se to zahteva od uradne osebe po prvem odstavku 116. člena ZUP.

Pri postopku sušenja kremenovega peska gre za dejavnost, ki sodi pod rudarstvo in ne pod predelovalno dejavnost, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za vračilo trošarine iz 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro.

Organa sta zaključila, da gre v tožnikovem primeru sušenja kremenovega peska (kolikor ne gre za namen nadaljnje proizvodnje oz. predelave v oplaščene kremenove peske in izdelke za livarstvo) za dejavnost, ki sodi pod rudarstvo in ne pod predelovalno dejavnost, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za vračilo trošarine iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro.

Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, saj sta oba upravna organa izhajala iz podatkov o tožnikovem procesu, ki jih je tožnik predložil, in sta tudi pojasnila, zakaj ocenjujeta, da gre v obravnavanem primeru za razvrstitev v področje B (Rudarstvo), pri čemer sta se sklicevala na pravilne določbe Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti in njene priloge I in II ter njena pojasnila, ki sta jih glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabila.

Predelava izkopanih materialov pomeni mehansko, kemično in drugo nadaljnjo predelavo in obdelavo surovine, razen drobljenja, mletja, čiščenja, sušenja, separiranja in mešanja. Pri separiranju in pranju surovine se s posebnim postopkom iz surovine izločajo materiali z manjšo granulacijo. Postopek pranja očisti surovino, kremenovih zrn pa ne spreminja, saj ta ostanejo v enaki obliki, so le očiščena nečistoč. V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost (področje C).

Tožnik v predmetni zadevi uveljavlja vračilo trošarine za porabljeni zemeljski plin za sušenje kremenovega peska, kar ne predstavlja nadaljnje predelave v smislu 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro.

V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost, kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Iz poročila A. sicer izhaja, da je v postopku pridobivanja kremenovega peska prišlo do spremembe mineraloške sestave vhodne surovine, vendar pa je iz opisa postopka razvidno, da je navedeno posledica postopka odstranjevanja nečistoč in ne kemijskih reakcij.

V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost, kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Iz poročila A. sicer izhaja, da je v postopku pridobivanja kremenovega peska prišlo do spremembe mineraloške sestave vhodne surovine, iz opisa postopka pa je razvidno, da je navedeno posledica postopka odstranjevanja nečistoč in ne kemijskih reakcij.

V obravnavanem primeru gre za kršitev pravil postopka, saj v konkretnem primeru tožena stranka ni podala svoje opredelitve glede poročila, ki ga je tožnik predložil v pritožbenem postopku. Tožnik je tudi utemeljil razloge, zakaj tega poročila ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji in sodišče njegovim razlogom sledi. Tožnik pa je pravočasno že v pritožbenem postopku predložil poročilo, s katerimi je dokazoval svoje navedbe, katere je že ves čas postopka na prvi stopnji zatrjeval in tudi podrobno opisoval. Tožena stranka bi se bila dolžna do tega poročila opredeliti in ga oceniti, česar pa ni storila. Ker gre za relevantno vprašanje, od katerega je odvisno, ali konkreten postopek tožnika sodi v okviru namena, za katerega se ne plača trošarine pri uporabi energentov v smislu 55. člena ZTro, je posledično v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so tudi pravila postopka.

Tožnik povsem konkretno obrazloži svoj tehnološki proces z navedbo razlogov, zaradi katerih meni, da gre v konkretni zadevi za predelovalno dejavnost ter za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov in so tako izpolnjeni pogoji iz 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro, na podlagi katere se trošarina ne plačuje od električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov. Gre za povsem konkretna navajanja razlogov, do katerih se upravna organa ne opredelita. Upravni akt tako ne izpolnjuje pogojev iz 214. člena ZUP. Če pa obrazložitev upravnega akta nima konkretno podane obrazložitve, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji ni dano učinkovito pravno varstvo.

V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.

Oprostitve plačila trošarine za električno energijo so taksativno navedene v drugem odstavku 55. člena ZTro, kjer pa se oprostitev nanaša zgolj na električno energijo, ki jo je proizvajalec proizvedel v mali elektrarni z močjo do 2 MW ter jo uporabil za lastno porabo. Tožnik pa ni proizvajalec električne energije, marveč trgovec in dobavitelj električne energije končnim odjemalcem ali drugim trgovcem.

V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki.

V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.

Tožnik je imetnik dovoljenja oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, ki mu omogoča v režimu odloga plačila trošarine nabavo trošarinskih izdelkov in sicer letalskega bencina in kerozina. Ta dva trošarinska izdelka se morata uporabljati za dejavnosti, ki so predmet dovoljenja. Tožnika dovoljenje veže in iz 8. točke dovoljenja je popolnoma jasno, da tožnik z nabavo sicer lahko prekorači dovoljeno količino trošarinskega izdelka iz dovoljenja, vendar pa bi moral za prekoračeno količino vložiti naknadni zahtevek. Presežena količina ni imela pokritja, ki ga nalaga na podlagi ZTro izdano dovoljenje, zato je šlo za nezakonito pridobljene trošarinske izdelke, za katere je potrebno plačati trošarino.

Iz 30. člena ZTro izhaja, da ima pravico do vračila plačane trošarine med drugim oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino ali je bila trošarina zanje plačana ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice, uporabljeni pa so bili za namene iz 44. člena in iz prvega odstavka 55. člena tega zakona. Iz slednjega pa med drugim izhaja, da se trošarina ne plačuje od energentov, ki se uporabljajo za proizvodnjo toplotne energije. Ker tožnik trošarine ni plačal ob uvozu, ni izpolnjen pogoj za vračilo trošarine iz 30. člena ZTro.