UPRS sodba I U 1641/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1V točki 1 izreka izpodbijane odločbe je Finančna uprava RS (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrnila tožnikov zahtevek za vračilo plačane trošarine za 657.637,12 Sm3 zemeljskega plina, porabljenega v koledarskem letu 2012, ker ni zakonsko upravičen. O stroških postopka bo izdan poseben sklep (točka 2 izreka). Na podlagi 3. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o trošarini (v nadaljevanju ZTro) se trošarina ne plačuje od energentov, ki jih proizvajalec v svojih proizvodnih prostorih porabi za nadaljnjo predelavo oz. proizvodnjo netrošarinskih izdelkov ali drugih energentov in električne energije, razen če so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo za transportna sredstva.

2Prvostopenjski organ navaja določbe 4. točke prvega odstavka in peti odstavek 30. člena ZTro, določbe Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju Uredba SKD), Prilogo I in Prilogo II SKD ter Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju Pojasnila SKD). V ponovljenem postopku se je prvostopenjski organ na podlagi napotkov iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 1139/2014-12 z dne 13. 1. 2015 opredelil do konkretnih navedb tožnika glede njegovega postopka sušenja kremenčevega peska ter tudi do Poročila o preiskavi materiala, ki ga je opravil A. Slovenija, z dne 23. 12. 2013 (v nadaljevanju Poročilo A.). Po mnenju prvostopenjskega organa tudi po izvedenem postopku sušenja kremen ostaja v surovem stanju, saj niti mehanska, niti toplotna obdelava ne spremeni njegove kemične ali kristalne zgradbe. Ne gre za proces predelovalne dejavnosti, kot to trdi tožnik, saj v tožnikovemu postopku ni nastal nov izdelek. Postopki separacije, sušenja in sejanja kremenovega peska ne spadajo v področje C (Predelovalna dejavnost) Uredbe SKD, marveč v področje B (Rudarstvo). Ti postopki predstavljajo le dodatno delo za pripravo surovine, da je primerna za prodajo pretežno v gradbeništvu. Končni produkt (kremenov pesek) ni namenjen nadaljnji proizvodnji oz. predelavi. Vsebina izrazov iz Priloge II Uredbe ima vsebinsko drugačen pomen, ki je opredeljen v sami Uredbi SKD in Pojasnilih SKD. Tožnik je v predmetni zadevi uveljavljal vračilo trošarine za porabljeni zemeljski plin za sušenje kremenovega peska, kar pa ne predstavlja nadaljnje predelave v smislu 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro.

3Pritožbeni organ pritožbo zavrne. Ne strinja se s tožnikovim ugovorom, da prvostopenjski organ ni upošteval napotkov Upravnega sodišča RS iz sodbe I U 1139/2014-12 z dne 13. 1. 2015. Strinja se z utemeljitvijo prvostopenjskega organa glede dejstev, zaradi katerih glede na terminologijo Uredbe SKD v predmetni zadevi ne gre za predelavo materiala oz. za predelovalno dejavnost (Področje C), marveč za pripravo materiala za lažjo uporabo ali nadaljnjo predelavo. Prvostopenjski organ pa se je tudi opredelil do Poročila A., kar v obrazložitvi svoje odločbe povzema. Prvostopenjski organ je tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel konkretne ocene tožnikovih dokazov in navedel tudi konkretne razloge za sprejeto odločitev. Za odločitev v tej zadevi tudi ni potrebno imenovati izvedenca, kot to predlaga tožnik, saj gre za terminologijo Uredbe SKD in je prvostopenjski organ tudi jasno navedel razloge, zaradi katerih postopki separacije, sušenja, sejanja kremenovega peska ne spadajo v predelovalne dejavnosti (Področje C), kot jih opredeljuje Uredba SKD.

4Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi povzema dosedanji potek postopka in napotke iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 1139/2014-12 z dne 13. 1. 2015. Tožnik meni, da je bilo dejansko stanje v zadevi napačno ugotovljeno in da so bila kršena pravila postopka. Poudarja, da v postopku sušenja kremenove surovine prihaja do kemičnih in fizičnih sprememb, saj nastanejo trije novi proizvodi, kar tudi izhaja iz Poročila A. Iz Pojasnil SKD pa izhaja opredelitev predelovalnih dejavnosti kot tistih, s katerimi pride do mehanskega in kemičnega preoblikovanja surovin. Da gre za predelovalno dejavnost izhaja tudi iz Poročila A., kar podrobneje pojasni. Nasipna gostota in količnik sipkosti materiala se med vsemi štirimi vzorci razlikujeta, tako tudi zrnostna sestava in mineraloška analiza. Navedbe prvostopenjskega organa, da so kremenova zrna ostala v isti obliki in skoraj v istem številu ter so le očiščena nečistoč, je napačna. Pojasni izsledke difraktogramov. V danem primeru gre za predelavo oz. proizvodnjo netrošarinskih izdelkov, zaradi česar meni, da je izpolnjen pogoj v smislu določb 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro in s tem povezana pravica do vračila plačane trošarine.

5Tožnik navaja, da je kremen naraven kamen, ki ga v svojih postopkih obdeluje. Rezultat teh postopkov so nove surovine, ki se uporabljajo zlasti v livarstvu, gradbeništvu in v drugih panogah. Toženka v nasprotju z napotki Upravnega sodišča RS iz predhodno navedene sodbe ni upoštevala namena Uredbe SKD. Tožnik se pri tem sklicuje tudi na Poročilo A. Prvostopenjski organ bi moral, če v navedeno poročilo dvomi, v skladu z določbo 189. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) angažirati izvedenca ustrezne stroke, ki bi za potrebe tega postopka potrdil ali zavrgel navedbe iz Poročila A. Tožnik se ne strinja z razlogi, ki jih je za zavrnitev dokaznega predloga – imenovanja izvedenca ustrezne stroke navedel pritožbeni organ. Tako so podane kršitve določb postopka, posledično pa je tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno. Po mnenju tožnika oba upravna organa ne razpolagata z ustreznim strokovnim znanjem, ki bi lahko nadomestilo znanje izvedenca. Ustrezni izvedenec bi opravil ogled na kraju samem ter ocenil celotni tožnikov postopek predelave in odgovoril tudi na ugotovitve iz Poročila A. Upravni organ bi moral v skladu z določbo 189. člena ZUP za presojo in ugotovitev, ali pri sušenju kremenovega peska pride do mehanskega in kemičnega preoblikovanja surovin, izvesti dokaz z izvedencem, kar bi lahko storil tudi pritožbeni organ v pritožbenem postopku, v skladu z določbo 243. člena ZUP. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v točki 1 izreka spremeni tako, da tožnikovemu zahtevku za vračilo plačane trošarine za koledarsko leto 2012 ugodi in se tožniku vrne plačana trošarina za količino 657.637,12 Sm3 v znesku 11.837,47 EUR, v roku 30 dni po vročitvi te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. V vsakem primeru pa naj toženi stranki naloži, da je tožniku dolžna povrniti stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7Tožba ni utemeljena.

8Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z njenimi razlogi, kot tudi z razlogi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa in jih ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

9V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do vračila plačane trošarine na podlagi 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro, po katerem se trošarina ne plačuje od energentov, ki jih proizvajalec v svojih proizvodnih prostorih porabi za nadaljnjo predelavo oz. proizvodnjo netrošarinskih izdelkov ali drugih energentov in električne energije, razen če so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo za transportna sredstva. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta v predmetni zadevi zaključila, da sušenje kremenovega peska ne pomeni nadaljnje predelave oz. proizvodnje netrošarinskih izdelkov. Tožnikov proces ne štejeta za nadaljnjo predelavo oz. proizvodnjo netrošarinskih izdelkov, zaradi česar menita, da ni izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro za vračilo trošarine.

10Tožnik je z opisom svojega tehnološkega procesa sušenja in mehanskega predelovanja kremenovega peska utemeljeval, da sušenje kremenovega peska predstavlja mehansko in kemično spremembo vhodne surovine, kjer se pridobi tri nove proizvode, ki so kemično in fizikalno spremenjeni in imajo posebne lastnosti in sestavo, ki jih pred predelavo niso imeli. S tem v zvezi je tožnik predložil v pritožbenem postopku tudi Poročilo A. Tožnik meni, da gre pri njegovem postopku sušenja kremenovega peska za takšno mehansko in kemično preoblikovanje kremenovih peskov, da gre za postopek predelave oz. proizvodnje, ki sodi v področje C (Predelovalne dejavnosti) in ne za področje B (Rudarstvo), kot to menita oba upravna organa.

11V predmetni zadevi gre za ponovljen postopek na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS I U 1139/2014-12 z dne 13. 1. 2015, s katero je sodišče dalo napotilo, da naj upravni organ v ponovljenem postopku poda konkretne ocene dokazov, ki jih je v postopku predložil tožnik, in navede konkretne razloge, ki so narekovali sprejeto odločitev. Po presoji sodišča je upravni organ v ponovljenem postopku sledil napotkom sodišča iz obrazložitve predhodno navedene sodbe. Sodišče se strinja z dokazno oceno in razlogi, navedenimi v izpodbijani odločbi ter dopolnjenimi v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa.

12Sodišče sledi zaključkom izpodbijane odločitve, da ima vsebina izrazov iz Priloge II Uredbe pomen, kot je opredeljen v Uredbi SKD in Pojasnilih SKD. Strinja se z navedbo prvostopenjskega organa, da pomeni predelava izkopanih materialov po Uredbi SKD mehansko, kemično in drugo nadaljnjo predelavo in obdelavo surovine, razen drobljenja, mletja, čiščenja, sušenja, separiranja in mešanja. Pri separiranju in pranju surovine se s posebnim postopkom iz surovine izločajo materiali z manjšo granulacijo, rezultati pa so razvidni tudi iz Poročila A. Postopek pranja očisti surovino, kremenovih zrn pa ne spreminja, saj ta ostanejo v enaki obliki, so le očiščena nečistoč. V postopku pridobivanja kremenovega peska, se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost (področje C SKD), kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Iz poročila A. sicer izhaja, da je v postopku pridobivanja kremenovega peska prišlo do spremembe mineraloške sestave vhodne surovine, vendar pa je iz opisa postopka razvidno, da je navedeno posledica postopka odstranjevanja nečistoč in ne kemijskih reakcij. Tudi sprememba zrnavosti sestavine je nastala zaradi postopka ločevanja oz. sejanja in ne zaradi kemijske oz. mehanske predelave. Sodišče se strinja z zaključkom obeh upravnih organov, da v obravnavani zadevi glede na terminologijo Uredbe SKD ne gre za predelavo materiala (Področje C), marveč le za pripravo materiala za lažjo uporabo ali nadaljnjo predelavo.

13Neutemeljen je tožnikov ugovor, da so v zadevi podane kršitve določb postopka in da je posledično tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno, ker prvostopenjski organ ni v skladu z določbo 189. člena ZUP angažiral izvedenca ustrezne stroke, kot je to predlagal tožnik. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da ima vsebina izrazov iz Priloge II Uredbe pomen, kot je opredeljen v sami Uredbi SKD in Pojasnilih SKD. Predelava izkopanih materialov po Uredbi SKD pomeni mehansko, kemično in drugo nadaljnjo predelavo in obdelavo surovine, razen drobljenja, mletja, čiščenja, sušenja, separiranja in mešanja. Po presoji sodišča je odločitev v predmetni zadevi odvisna od vsebine izrazov, kot jih opredeljujejo Uredba SKD, Priloga I in Priloga II ter Pojasnila SKD, ki jih za potrebe carinskih in trošarinskih postopkov kot podlago za odločitev uporablja Finančna uprava RS. Glede na povedano, izvedenec tehnološke stroke ne more vsebinsko tolmačiti izrazov, ki jih, kot že rečeno, opredeljujejo Uredba SKD, Priloga I in Priloga II ter Pojasnila SKD. Iz tega razloga sodišče tudi ni sledilo temu tožnikovemu dokaznemu predlogu v tožbi.

14Neutemeljen pa je tudi po presoji sodišča tožnikov ugovor, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Po presoji sodišča sta upravna organa v obravnavanem postopku podala pravilno in povsem konkretno oceno predloženih dokazov ter tudi navedla pravilne razloge za presojo dokazov, kakor tudi za svojo odločitev, kot to določata 3. točka in 5. točka 214. člena ZUP. Tako ima po mnenju sodišča izpodbijana odločba vse elemente, kot jih določa 214. člen ZUP in jo je tudi mogoče preizkusiti.

15Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, prav tako je pravilno uporabljeno materialno pravo. Sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev določb postopka in tudi ne kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave.

17Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.