35. člen ZUPJS

Tožnik tudi v pritožbi navaja, da uveljavlja subvencijo najemnine zato, da bi si lahko šele na podlagi tako zagotovljenih sredstev najel stanovanje. Iz določb ZUPJS povsem jasno izhaja, da mora biti najprej sklenjena najemna pogodba, šele potem je mogoče odločati o pravici do subvencioniranja najemnine. Zakon torej ne omogoča pridobitve najprej subvencije najemnine in šele nato iskanje ter najem stanovanja.

Utemeljene so pritožbene navedbe, da v okoliščinah konkretnega primera dejanski stan iz 33. člena ZSVarPre ni izpolnjen, zato tožnik ne more biti upravičen do izredne denarne socialne pomoči za nakup kurilnega olja. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da tožnik v postopku ni prerekal višine dohodkov v relevantnem obdobju. Kot sporno se ni izpostavilo niti vprašanje, ali bi bilo treba bivšo ženo (kot zunajzakonsko partnerko) šteti za družinskega člana. Sodišče prve stopnje bi moralo neprerekana dejstva šteti za priznana (214. člen ZPP), ne pa iz teh razlogov zadevo vračati v ponovno upravno reševanje. Tožnik je vložil vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči in ne varstvenega dodatka. Zato upravni organ v predsodnem postopku ni bil dolžan ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev pravice do varstvenega dodatka, kot napotuje sodišče prve stopnje. Tudi dejstvo, da je bil tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, za predmetni postopek ni bistveno. Upravičenost do brezplačne pravne pomoči namreč ne odraža materialne ogroženosti, ki je podlaga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.

Toženka bi morala znižanje plačila vrtca za drugega otroka v smislu delne oprostitve plačila uveljavljati pred CSD, ki o tem ne odloča (kot tudi ne vrtec) po uradni dolžnosti, saj je tudi delna oprostitev plačila vrtca vezana na odločbo CSD in je vrtec ne more upoštevati avtomatično. Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, med njimi tudi pravice do subvencioniranja plačila vrtca, gre za sistemsko ureditev, pri čemer mora biti o pravici oziroma pravnem razmerju glede plačila staršev za vrtec, ki ima sicer podlago v materialnem predpisu, odločeno z odločbo. Da se upravičencu prizna določena pravica, mora biti ta uveljavljena in o njej posledično tudi odločeno. Pravico je treba uveljavljati pred CSD in posamezniku ne pripada že na podlagi zakona, prav tako je vrtec ne more in je ni dolžan upoštevati na podlagi zakona. Ne v ZUPJS ne v ZVrt ni določeno, da se ta pravica upošteva sama po sebi, temveč jo je treba uveljavljati po za to predpisanem postopku, četudi gre za birokratsko delo.

Določba 37. člena ZUPJS ne more pomeniti, da se postopek oprostitve plačila za zavezanca nanaša le na postopek v zvezi s posebno vlogo zavezanca za (delno) oprostitev, omejeno na ugovore v zvezi z njegovim premoženjskim stanjem (torej vlogo, za katero predpisi predvidevajo, da jo vloži zavezanec) in odločanje o tej oprostitvi, temveč se morajo v tem združenem postopku upoštevati tudi ugovori tega zavezanca v zvezi z možnimi razlogi za odklonitev obveznosti plačevanja institucionalnega varstva za upravičenca deloma ali v celoti (npr. ugovori v skladu z Družinskim zakonikom - DZ). Z odločanjem o oprostitvi upravičenca se namreč neločljivo povezuje odločanje o naložitvi obveznosti (do)plačila določenemu zavezancu, saj mora pristojni organ v primeru ugoditve zahtevi upravičenca naložiti obveznost plačila zavezancu v določeni višini. Zavezancu mora biti zato kot stranki v celotnem postopku omogočeno, da se ga ustrezno udeležuje in varuje svoj pravni položaj v zvezi z obveznostjo (do)plačevanja institucionalnega varstva in da v zvezi s tem navaja tako dejstva in dokaze, ki se nanašajo na njegov premoženjski položaj (in položaj njegove družine), kot tudi tiste, ki se nanašajo na presoj

Podpis žene tožnika na vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ni obvezna sestavina vloge. Podatke o prejemkih žene tožnika bi CSD moral pridobiti od izplačevalca pokojnine ali od bank. Ker je rok za predložitev podatkov neuspešno potekel, CSD vloge ne bi smel zavreči, temveč bi moral nadaljevati postopek in po materialnem predpisu odločiti o zadevi.

Čeprav je eden od družinskih članov tudi zakonec (10. členu ZUPJS) in se ga le izjemoma ne upošteva med družinske člane, med drugim tudi, če v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze (11. členu ZUPJS), formalne popolnosti zahteve za dodelitev denarne socialne pomoči, ni mogoče pogojevati s podpisom zakonca, še zlasti če zaradi dejanskega razpada življenjske skupnosti, ta vloge ne želi podpisati. Torej je bila tožnikova zahteva, četudi je ni podpisala njegova žena in čeprav ni predložil dokazil o njenih dohodkih, popolna in posledično v predsodnem upravnem postopku nezakonito zavržena na podlagi 67. člena ZUP, ne da bi bila vsebinsko obravnavana.