VSL Sklep III Cp 687/2025

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrže primarni predlog (I. točka izreka) in oba podredna predloga (II. in III. tč. izreka).

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. tč. izreka) in podredna predloga za obročno plačilo (II. tč. izreka) ter za odlog plačila sodne takse (III. tč. izreka).¹

2Tožeča stranka v pritožbi zoper sklep uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) in predlaga spremembo sklepa oziroma njegovo razveljavitev in vračilo zadeve v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Navaja, da bi moralo sodišče njen predlog za taksno oprostitev zavreči in ne zavrniti. S sklepom II P 506/2021 z dne 27. 1. 2025² jo je namreč pozvalo na dopolnitev predloga s podatki o stanju na transakcijskem računu v tujini in podatki o prihrankih. Predlog je bil torej nepopoln, ker ni vseboval vseh zahtevanih podatkov po 2. odst. 12. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1). V istem sklepu jo je sodišče opozorilo, da bo predlog zavrglo, če tožeča stranka predloga ne bo dopolnila v postavljenem roku. Ker predloga ni dopolnila, je sodišče izdalo izpodbijani sklep. Razlog za njegovo izdajo je bil formalne narave (nepopolnost predloga), sodišče pa je z njim napačno sprejelo vsebinsko odločitev in predlog zavrnilo. Pri tem je tudi napačno pojasnilo, da je bila tožeča stranka pozvana k predložitvi listin (bančnih izpiskov). Tožeča stranka je bila pozvana k dopolnitvi trditvene podlage. Poleg navedenega je izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga v nasprotju s predhodnim opozorilom sodišča, da bo predlog zavrglo. Tožeča stranka je verjela, da bo njen predlog zavržen, kar pomeni, da bi lahko predlog ponovno vložila. Izpodbijana odločitev je torej nepravilna tudi zato, ker napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranke.

3Pritožba je utemeljena.

4V pritožbenem postopku je sporno, ali predlog za taksno oprostitev vsebuje vse obvezne sestavine. Če jih vsebuje, mora sodišče o predlogu vsebinsko odločiti; v nasprotnem primeru ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa, je sodišče menilo, da predlog ne vsebuje vseh obveznih sestavin in je zato tožečo stranko pozvalo, da ga dopolni s podatki o stanju na transakcijskem računu v tujini in podatki o prihrankih. Tožeča stranka tega ni storila. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče o predlogu vsebinsko odločilo in ga zavrnilo.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlog ni bil popoln.

6Obvezne sestavine predloga za taksno oprostitev določa 2. odst. 12. čl. ZST-1. V 4. alineji določena obvezna sestavina predloga so podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 5. odst. 12.a čl. zakona. Gre za zbirke podatkov iz 51. čl. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ker se v teh zbirkah vodijo praktično vsi relevantni podatki o dohodkih in premoženju oseb v RS, morajo stranke v predlogu praviloma navesti le podatke o premoženju in dohodkih v tujini. Po 1. odst. 12.b člena ZST-1 se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki je pravna oseba (3. odst. 11. čl. ZST-1), upoštevajo podatki o: - premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah; - stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.

7Iz podatkov spisa in obrazložitve sklepa z dne 27. 1. 2025 izhaja, da je sodišče med pridobivanjem podatkov o premoženjskem stanju tožeče stranke (vpogled v AJPES) ugotovilo, da ima odprt transakcijski račun v Nemčiji. V navedenem sklepu je pravilno štelo, da predlog zaradi odsotnosti podatkov o stanju na tem transakcijskem računu stranke in prilivih nanj v zadnjih treh mesecih ni popoln. Podatki o stanju in prilivih pri tujih organizacijah za plačilni promet se ne vodijo v omenjenih zbirkah podatkov, zato predstavljajo obvezno sestavino predloga za taksno oprostitev. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. odst. 12. čl. ZST-1 pravilno ravnalo v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (108. čl. ZPP v zvezi s 3. odst. 1. čl. ZST-1) in tožečo stranko pozvalo, naj predlog dopolni.

8Ker tožeča stranka tudi po pravilnem pozivu sodišča predloga ni dopolnila, je bil ta nepopoln in neprimeren za obravnavo tudi v času odločanja z izpodbijanim sklepom. Sodišče bi ga zato moralo zavreči. S tem, ko je o nepopolnem predlogu vsebinsko odločilo, je sodišče ravnalo v nasprotju s pravili postopka po 4. odst. 108. čl. ZPP v zvezi s 3. odst. 12. čl. ZST-1.

9Ker je pritožba glede na obrazloženo utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlog za taksno oprostitev zavrže (3. tč. 365. čl. ZPP).

10Ne glede na to, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Gre namreč za postopek, ki teče med taksno zavezanko in državnim organom (sodiščem), nasprotna stranka pa v postopku odločanja niti ni udeležena. Posledično uspeh s pritožbo v tem postopku ne pomeni tudi neuspeha nasprotne stranke, kot to velja v pravdnem postopku. Zato v postopku odločanja po določbah ZST-1 smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka ni možna.

¹ Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve predlog za oprostitev plačila, obročno plačilo in odlog plačila sodne takse označuje zgolj kot predlog za taksno oprostitev.
² V pritožbi je sicer napačno naveden datum 17. 1. 2025.