Uradni list RS, št. 33/09 in 42/09
Sprejel Državni zbor Republike Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za finance · EVA 2009-1611-0077 · EPA 0265-V
(1)Ta zakon ureja jamstva Republike Slovenije bankam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo (v nadaljnjem besedilu: banke) za zadolževanje gospodarskih subjektov (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalci).
(2)Jamstva po tem zakonu so namenjena omilitvi posledic svetovne gospodarske in finančne krize ter izboljšanju likvidnosti gospodarstva z namenom lažjega pridobivanja sredstev na slovenskem finančnem trgu.
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- jamstvo pomeni obveznost Republike Slovenije za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev do upnikov, do višine določene v tem zakonu, za katero se smiselno uporabljajo določbe o poroštvu iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja;
- jamstvena shema je skupna kvota jamstev bankam za kredite, dane pod pogoji, določenimi v tem zakonu;
- jamstvena kvota je del jamstvene sheme, ki jo pridobi posamezna banka z udeležbo na posamezni avkciji;
- avkcija je dražba, na kateri banke med seboj s svojimi ponudbami konkurirajo za pridobitev deleža jamstvene kvote.
(1)Republika Slovenija izdaja jamstva po tem zakonu najdlje do 31. decembra 2010.
(2)Jamstva, izdana po tem zakonu, se ne vštevajo v kvoto poroštev na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.
Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d. Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem, unovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad namensko porabo kreditov, zavarovanih z jamstvom po tem zakonu, na podlagi poročil bank.
Podrobnejša opredelitev meril, pogojev in postopka za izdajo jamstev, ki jih določa ta zakon, pogoje kreditov, za katere se izdajo jamstva, način in roke plačila provizije ter plačil nadomestila za pripravo, poročanje in vodenje jamstva, obseg in način izvajanja pooblastila SID banki, način poročanja SID banke ministrstvu, pristojnemu za finance ter sankcije v primeru kršitve obveznosti pri izdaji jamstva, se uredi z uredbo, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uredba).
(1)Kreditojemalci po tem zakonu so osebe, organizirane v statusni obliki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in po zakonu, ki ureja zadruge, oboje, s sedežem v Republiki Sloveniji.
(2)Jamstva niso namenjena za obveznosti kreditnih in finančnih institucij, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, ter zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(1)Jamstva po tem zakonu se lahko izdajo za nove kredite, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- ročnost posameznega kredita je lahko najmanj eno leto in največ 10 let,
- znesek kredita ne sme presegati skupne letne mase plač, ki jih je izplačal kreditojemalec za leto 2008, (vključno z zaposlenimi pri podizvajalcih, s katerimi delajo na skupnem projektu), pri podjetjih, ustanovljenih po 1. januarju 2008 pa ne sme preseči ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih delovanja, v obeh primerih vključno s prispevki za socialno varnost.
(2)Jamstva po tem zakonu se lahko izdajo za kredite, ki so namenjeni za financiranje osnovne dejavnosti kreditojemalcev, predvsem pa za:
- financiranje novih investicij in dokončanja že začetih investicij,
- financiranje obratnih sredstev ali
- za reprogramiranje kratkoročnih kreditov v srednjeročne oziroma dolgoročne kredite, vendar ne za tiste, ki so bili najeti za financiranje lastne udeležbe pri pridobitvi državne pomoči v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) (v nadaljevanju ZSDP).
(3)Višina državne pomoči za namene iz prejšnjega odstavka ne sme preseči najvišje dovoljene intenzivnosti pomoči v skladu z ZSDP.
Jamstev po tem zakonu ni mogoče izdati v naslednjih primerih:
- če je kredit namenjen za odkup podjetij oziroma njegovih deležev ali za odplačilo obstoječih kreditov, najetih za te namene,
- če je kreditojemalec opredeljen kot podjetje v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo) po stanju na dan 1. julija 2008.
Jamstva po tem zakonu so nepreklicna, brezpogojna in se unovčujejo na prvi pisni poziv upnika. Republika Slovenija unovčeno jamstvo plača najkasneje v roku 8 delovnih dni od prejema poziva upnika iz katerega je razvidno, da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe.
(1)Jamstva se lahko dajejo za obveznosti kreditojemalcev, ki so jih banke brez upoštevanja zavarovanj na dan odobritve kredita razvrstile v bonitetni razred A, B ali C v skladu s sklepom Banke Slovenije, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja.
(2)Jamstva za obveznosti kreditojemalcev iz prejšnjega odstavka znašajo največ 80% vseh obveznosti iz kreditov, danih na podlagi jamstvene sheme po tem zakonu.
(3)Glavnica posameznega kredita, danega na podlagi jamstvene sheme, znaša najmanj 100.000 eurov in, upoštevajoč omejitev iz druge alineje prvega odstavka 7. člena tega zakona, do največ 70 milijonov eurov.
(1)Jamstvena shema po tem zakonu znaša 1,2 milijarde eurov, pri čemer se za vsako skupino kreditojemalcev iz bonitetnih razredov A, B ali C nameni enak obseg jamstev.
(2)Za namene iz tretje alineje drugega odstavka 7. člena tega zakona se nameni največ 20% jamstvene sheme iz prvega odstavka tega člena.
(1)Višina jamstvene kvote posamezne banke se določi po izvršeni avkciji in na podlagi ponudbe banke, ki vsebuje predlog o določitvi višine jamstvene kvote in stopnjo tveganja, ki ga je banka pripravljena prevzeti.
(2)Prednost pri določitvi višine jamstvene kvote, razpisane s posamezno avkcijo, imajo ponudbe tistih bank, ki so pripravljene prevzeti višjo stopnjo tveganja od tiste določene v 10. členu tega zakona.
(1)Banka za račun kreditojemalcev plača letno provizijo za izdajo jamstva za kredite, ki so zavarovani s kvalitetnimi zavarovanjem skladno z običajno bančno prakso, ki znaša:
- za kreditojemalce bonitetnega razreda A 0,4% od višine glavnice posameznega kredita, v delu, zavarovanem z jamstvom po tem zakonu
- za kreditojemalce bonitetnega razreda B 0,55% od višine glavnice posameznega kredita, v delu, zavarovanem z jamstvom po tem zakonu
- za kreditojemalce bonitetnega razreda C 0,8% od višine glavnice posameznega kredita v delu, zavarovanem z jamstvom po tem zakonu.
(2)V primeru, da krediti niso zavarovani v skladu s prejšnjim odstavkom znaša provizija:
- za kreditojemalce bonitetnega razreda A 0,4% od višine glavnice posameznega kredita, v delu, zavarovanem z jamstvom po tem zakonu,
- za kreditojemalce bonitetnega razreda B 0,8% od višine glavnice posameznega kredita, v delu, zavarovanem z jamstvom po tem zakonu,
- za kreditojemalce bonitetnega razreda C 2,0% od višine glavnice posameznega kredita, v delu, zavarovanem z jamstvom po tem zakonu.
(3)Provizija iz prvega in drugega odstavka tega člena se za prvi dve leti od izdaje poroštva zmanjša za 25% v primeru, da je kreditojemalec majhno ali srednje podjetje in za 15% v primeru, da je kreditojemalec veliko podjetje. Pri tem se uporablja definicija malega in srednjega podjetja kot jih določa priloga I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3).
(4)Poleg provizije iz prvega in drugega odstavka tega člena banka plača tudi kvartalno nadomestilo za stroške priprave in vodenja jamstva v višini 0,05% od višine glavnice posameznega kredita, za katerega je bilo dano jamstvo.
(5)Provizija iz prvega in drugega odstavka in nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena sta prihodek proračuna Republike Slovenije.
(1)Banke iz 1. člena tega zakona, ki pridobijo jamstveno kvoto, ne smejo v okviru svojega poslovanja:
- dajati posojil za odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb s strani članov poslovodstev teh gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb in
- obnavljati posojil ali kako drugače spreminjati pogojev posojil, ki so bila dana za odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb s strani članov poslovodstev teh gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb, če: a) nimajo dovoljenja za prevzemno ponudbo, b) je zoper njih v teku postopek zaradi kršitve, ki se nanašajo na zlorabo trga finančnih instrumentov iz 10. poglavja Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07 – popr. in 69/08) in kršitev, ki se nanašajo na izstavitev prevzemne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, oziroma so s pravnomočno odločbo ugotovljene kršitve teh zakonov, c) je uveden postopek presoje koncentracije zaradi neskladnosti s pravili konkurence v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence, oziroma je takšna neskladnost s pravnomočno odločbo že ugotovljena.
(2)Omejitve iz druge alineje prejšnjega odstavka veljajo tudi za zavarovanja obveznosti, ki izhajajo iz poslov pridobivanja sredstev za odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb s strani članov poslovodstev teh gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb.
(3)Pri presoji pogojev iz točke a), b), in c) prvega odstavka tega člena se upoštevajo postopki, ki so bili uvedeni oziroma končani v obdobju petih let pred vložitvijo vloge za odobritev jamstva v skladu s tem zakonom.
(4)Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo od dneva izdaje jamstva pa do poteka trajanja jamstva države.
(5)Nadzor nad izvajanjem določb tega člena izvaja ministrstvo, pristojno za finance. Banke iz prvega odstavka tega člena so dolžne ministrstvu, pristojnemu za finance, na njegovo zahtevo posredovati podatke o stanju izpostavljenosti iz poslov iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6)Ministrstvo, pristojno za finance, je dolžno s podatki, pridobljenimi na podlagi tega člena, ravnati v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo.
(7)Pogodbe, sklenjene v nasprotju z določbami tega člena, so nične.
(1)SID banka javno objavi na svoji spletni strani povabilo, ki vsebuje zahteve in pogoje, opredeljene v tem zakonu in uredbi iz 5. člena tega zakona, za sodelovanje na avkciji, na kateri bodo lahko banke konkurirale za pridobitev jamstvene kvote.
(2)Po poteku roka za oddajo ponudb SID banka oceni prejete ponudbe z vidika izpolnjevanja pogojev in meril iz tega zakona in uredbe iz 5. člena tega zakona.
SID banka spremlja, nadzoruje in skrbi za izvajanje jamstvene sheme po tem zakonu ter je odgovorna za to, da krediti, ki so uvrščeni v jamstveno shemo, izpolnjujejo pogoje iz tega zakona in uredbe iz 5. člena tega zakona.
SID banka o izdanih, unovčenih in izterjanih jamstvih obvešča ministrstvo, pristojno za finance na način in v rokih, določenih v uredbi iz 5. člena tega zakona.
SID banka v imenu in za račun Republike Sloveniji vodi tudi postopke izterjave unovčenih jamstev in pri tem sodeluje z ministrstvom, pristojnim za finance in Državnim pravobranilstvom, v skladu z zakonom, ki ureja državno pravobranilstvo.
(1)Kreditne pogodbe, sklenjene v nasprotju s 6., 7., 8. in 10. členom tega zakona, so nične.
(2)Če so kršitve iz prejšnjega odstavka na strani banke, mora le-ta v primeru unovčitve jamstva vrniti vse zneske, ki so bili izplačani njej ali drugemu upniku na podlagi unovčenega jamstva, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva unovčitve jamstva do plačila.
(3)V pogodbi o jamstvu se določijo kršitve zakona, uredbe ali pogodbe, zaradi katerih je banka dolžna plačati na račun Republike Slovenije pogodbeno kazen, ki ne sme biti nižja od 5% odobrene in potrjene glavnice kredita, zavarovanega z jamstvom po tem zakonu.
Ničnost pogodb iz 13.a in 17.a člena tega zakona uveljavlja v javnem interesu državni pravobranilec Republike Slovenije. Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije – ZJShemRS (Uradni list RS, št. 33/09) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo iz 5. člena tega zakona najkasneje v 14 dneh od uveljavitve zakona.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije – ZJShemRS-A (Uradni list RS, št. 42/09) vsebuje naslednjo končno določbo: 5. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.