7. člen ZJShemRS
(pogoji in namen kreditov, za katere se izdajajo jamstva)
(1)Jamstva po tem zakonu se lahko izdajo za nove kredite, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- ročnost posameznega kredita je lahko najmanj eno leto in največ 10 let,
- znesek kredita ne sme presegati skupne letne mase plač, ki jih je izplačal kreditojemalec za leto 2008, (vključno z zaposlenimi pri podizvajalcih, s katerimi delajo na skupnem projektu), pri podjetjih, ustanovljenih po 1. januarju 2008 pa ne sme preseči ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih delovanja, v obeh primerih vključno s prispevki za socialno varnost.
(2)Jamstva po tem zakonu se lahko izdajo za kredite, ki so namenjeni za financiranje osnovne dejavnosti kreditojemalcev, predvsem pa za:
- financiranje novih investicij in dokončanja že začetih investicij,
- financiranje obratnih sredstev ali
- za reprogramiranje kratkoročnih kreditov v srednjeročne oziroma dolgoročne kredite, vendar ne za tiste, ki so bili najeti za financiranje lastne udeležbe pri pridobitvi državne pomoči v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) (v nadaljevanju ZSDP).
(3)Višina državne pomoči za namene iz prejšnjega odstavka ne sme preseči najvišje dovoljene intenzivnosti pomoči v skladu z ZSDP.
- VSL Sodba I Cpg 101/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Drugi odstavek 7. člena ZJShemRS zgolj primeroma našteva namene financiranja, za katera se lahko zagotovi jamstvo države. Tožeči stranki nista zatrjevali nobenega od ničnostnih razlogov iz prvega odstavka 17a. člena ZJShemRS, ki določa, da so kreditne pogodbe, sklenjene v nasprotju s 6., 7. in 10. členom tega zakona, nične.
- VSL Sodba I Cpg 854/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Zmotno je pritožbeno stališče, po katerem se je pogodba o kratkoročnem kreditu zato, ker kredit prvi toženi stranki ni bil vrnjen v dogovorjenem roku, spremenila v dolgoročno. Zamuda kreditojemalca iz pogodbe o kratkoročnem kreditu ima za posledico le tiste sankcije, ki jih predvideva zakon. Da se v takem primeru kratkoročna obveznost spremeni v dolgoročno, pa zakon ne predvideva.
- VSL sodba I Cpg 54/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Pritožnica meni, da je potrebno začetek teka moratorija vezati na črpanje kredita, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Dokler posojilodajalec ne izpolni svoje pogodbene obveznosti, torej ne posodi določene količine denarja, ne more nastati obveznost posojilojemalca, da ta znesek vrne. Osemnajstmesečno obdobje torej lahko začne teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 12. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 101/2018Višje sodišče v Ljubljani · 19. 12. 2018
Drugi odstavek 7. člena ZJShemRS zgolj primeroma našteva namene financiranja, za katera se lahko zagotovi jamstvo države. Tožeči stranki nista zatrjevali nobenega od ničnostnih razlogov iz prvega odstavka 17a. člena ZJShemRS, ki določa, da so kreditne pogodbe, sklenjene v nasprotju s 6., 7. in 10. členom tega zakona, nične.
- VSL Sodba I Cpg 854/2017Višje sodišče v Ljubljani · 1. 3. 2018
Zmotno je pritožbeno stališče, po katerem se je pogodba o kratkoročnem kreditu zato, ker kredit prvi toženi stranki ni bil vrnjen v dogovorjenem roku, spremenila v dolgoročno. Zamuda kreditojemalca iz pogodbe o kratkoročnem kreditu ima za posledico le tiste sankcije, ki jih predvideva zakon. Da se v takem primeru kratkoročna obveznost spremeni v dolgoročno, pa zakon ne predvideva.
- VSL sodba I Cpg 54/2014Višje sodišče v Ljubljani · 9. 9. 2015
Pritožnica meni, da je potrebno začetek teka moratorija vezati na črpanje kredita, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Dokler posojilodajalec ne izpolni svoje pogodbene obveznosti, torej ne posodi določene količine denarja, ne more nastati obveznost posojilojemalca, da ta znesek vrne. Osemnajstmesečno obdobje torej lahko začne teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
- VSRS sodba III Ips 51/2014Vrhovno sodišče RS · 14. 8. 2015
Moratorij na odplačilo glavnice kredita iz 13. alineje prvega odstavka 17. člena Uredbe o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije lahko prične teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
- VSL sodba I Cpg 12/2015Višje sodišče v Ljubljani · 7. 7. 2015
ZJShemRS in Uredba izrecno ne izvzemata kreditov za reprogramiranje obstoječih kreditnih obveznosti, po katerih je obveznost že zapadla.
- VSRS Sodba III Ips 59/2013Vrhovno sodišče RS · 17. 9. 2013
Namenska razlaga zakona omogoča razlago, ki se ne drži (do)besednega, iz besedila na prvi pogled izhajajočega pomena, ne more pa ustvarjati novega pravila, ki bi šlo iz okvirov, ki so začrtani s tem, kar je normodajalec (iz)rekel. Pojem „kredit“ je z upoštevanjem namena zakona mogoče razlagati tudi kot skupno zadolženost.
- VSL sodba I Cpg 348/2013Višje sodišče v Ljubljani · 26. 3. 2013
Zgolj jezikovna razlaga 2. alineje prvega odstavka 7. člena ZJShemRS v primerih, kot je obravnavani, pripelje do pravnih posledic, ki so povsem nasprotne namenu samega zakona. Iz zakonodajnega gradiva namreč izhaja, da ta ni bil v omogočanju prekomernega zadolževanje podjetij čez okvire svojih zmožnosti, temveč ˝zdravo˝ zadolževanje z jamstvom države do te mere, da bi se s temi krediti podjetjem omogočilo trajnostni razvoj in rast in da bi bili krediti posledično v roku deset let v večini poplačani. Pravilna je razlaga spornega člena, ki z besedo ˝kredit˝ določa skupno višino zneska, za katerega država prevzame poroštvo za eno gospodarsko družbo.