Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS)

(1)Ta zakon ureja jamstva Republike Slovenije bankam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo (v nadaljnjem besedilu: banke) za zadolževanje gospodarskih subjektov (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalci).

(2)Jamstva po tem zakonu so namenjena omilitvi posledic svetovne gospodarske in finančne krize ter izboljšanju likvidnosti gospodarstva z namenom lažjega pridobivanja sredstev na slovenskem finančnem trgu.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-        jamstvo pomeni obveznost Republike Slovenije za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev do upnikov, do višine določene v tem zakonu, za katero se smiselno uporabljajo določbe o poroštvu iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja;

-        jamstvena shema je skupna kvota jamstev bankam za kredite, dane pod pogoji, določenimi v tem zakonu;

-        jamstvena kvota je del jamstvene sheme, ki jo pridobi posamezna banka z udeležbo na posamezni avkciji;

-        avkcija je dražba, na kateri banke med seboj s svojimi ponudbami konkurirajo za pridobitev deleža jamstvene kvote.

(1)Republika Slovenija izdaja jamstva po tem zakonu najdlje do 31. decembra 2010.

(2)Jamstva, izdana po tem zakonu, se ne vštevajo v kvoto poroštev na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.

Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d. Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem, unovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad namensko porabo kreditov, zavarovanih z jamstvom po tem zakonu, na podlagi poročil bank.

Podrobnejša opredelitev meril, pogojev in postopka za izdajo jamstev, ki jih določa ta zakon, pogoje kreditov, za katere se izdajo jamstva, način in roke plačila provizije ter plačil nadomestila za pripravo, poročanje in vodenje jamstva, obseg in način izvajanja pooblastila SID banki, način poročanja SID banke ministrstvu, pristojnemu za finance ter sankcije v primeru kršitve obveznosti pri izdaji jamstva, se uredi z uredbo, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uredba).

(1)Kreditojemalci po tem zakonu so osebe, organizirane v statusni obliki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v Republiki Sloveniji.

(2)Jamstva niso namenjena za obveznosti kreditnih in finančnih institucij, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, ter zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.

(1)Jamstva po tem zakonu se lahko izdajo za nove kredite, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-        ročnost posameznega kredita je lahko najmanj eno leto in največ 10 let,

-        znesek kredita ne sme presegati skupne letne mase plač, ki jih je izplačal kreditojemalec za leto 2008, (vključno z zaposlenimi pri podizvajalcih, s katerimi delajo na skupnem projektu), pri podjetjih, ustanovljenih po 1. januarju 2008 pa ne sme preseči ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih delovanja, v obeh primerih vključno s prispevki za socialno varnost.

(2)Jamstva po tem zakonu se lahko izdajo za kredite, ki so namenjeni za financiranje osnovne dejavnosti kreditojemalcev, predvsem pa za:

-        financiranje novih investicij in dokončanja že začetih investicij,

-        financiranje obratnih sredstev ali

-        za reprogramiranje kratkoročnih kreditov v srednjeročne oziroma dolgoročne kredite, vendar ne za tiste, ki so bili najeti za financiranje lastne udeležbe pri pridobitvi državne pomoči v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) (v nadaljevanju ZSDP).

(3)Višina državne pomoči za namene iz prejšnjega odstavka ne sme preseči najvišje dovoljene intenzivnosti pomoči v skladu z ZSDP.

Jamstev po tem zakonu ni mogoče izdati v naslednjih primerih:

-        če je kredit namenjen za odkup podjetij oziroma njegovih deležev ali za odplačilo obstoječih kreditov, najetih za te namene,

-        če je kreditojemalec opredeljen kot podjetje v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo) po stanju na dan 1. julija 2008.

Jamstva po tem zakonu so nepreklicna, brezpogojna in se unovčujejo na prvi pisni poziv upnika. Republika Slovenija unovčeno jamstvo plača najkasneje v roku 8 delovnih dni od prejema poziva upnika iz katerega je razvidno, da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe.

(1)Jamstva se lahko dajejo za obveznosti kreditojemalcev, ki so jih banke brez upoštevanja zavarovanj na dan odobritve kredita razvrstile v bonitetni razred A, B ali C v skladu s sklepom Banke Slovenije, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja.

(2)Jamstva za obveznosti kreditojemalcev iz prejšnjega odstavka znašajo največ 80% vseh obveznosti iz kreditov, danih na podlagi jamstvene sheme po tem zakonu.

(3)Glavnica posameznega kredita, danega na podlagi jamstvene sheme, znaša najmanj 100.000 eurov in, upoštevajoč omejitev iz druge alineje prvega odstavka 7. člena tega zakona, do največ 70 milijonov eurov.

(1)Jamstvena shema po tem zakonu znaša 1,2 milijarde eurov, pri čemer se za vsako skupino kreditojemalcev iz bonitetnih razredov A, B ali C nameni enak obseg jamstev.

(2)Za namene iz tretje alineje drugega odstavka 7. člena tega zakona se nameni največ 20% jamstvene sheme iz prvega odstavka tega člena.

(1)Višina jamstvene kvote posamezne banke se določi po izvršeni avkciji in na podlagi ponudbe banke, ki vsebuje predlog o določitvi višine jamstvene kvote in stopnjo tveganja, ki ga je banka pripravljena prevzeti.

(2)Prednost pri določitvi višine jamstvene kvote, razpisane s posamezno avkcijo, imajo ponudbe tistih bank, ki so pripravljene prevzeti višjo stopnjo tveganja od tiste določene v 10. členu tega zakona.

(1)Banka za račun kreditojemalcev plača letno provizijo za izdajo jamstva, ki znaša:

-        za kreditojemalce bonitetnega razreda A 0,4% od višine glavnice posameznega kredita,

-        za kreditojemalce bonitetnega razreda B 0,55% od višine glavnice posameznega kredita,

-        za kreditojemalce bonitetnega razreda C 0,8% od višine glavnice posameznega kredita.

(2)Provizija iz prejšnjega odstavka se za prvi dve leti od izdaje poroštva zmanjša za 25% v primeru, da je kreditojemalec majhno ali srednje podjetje in za 15% v primeru, da je kreditojemalec veliko podjetje. Pri tem se uporablja definicija malega in srednjega podjetja kot jih določa priloga I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3).

(3)Poleg provizije iz prvega odstavka tega člena banka plača tudi kvartalno nadomestilo za stroške priprave in vodenja jamstva v višini 0,05% od višine glavnice posameznega kredita, za katerega je bilo dano jamstvo.

(4)Provizija iz prvega odstavka in nadomestilo iz tretjega odstavka tega člena sta prihodek proračuna Republike Slovenije.

(1)SID banka javno objavi na svoji spletni strani povabilo, ki vsebuje zahteve in pogoje, opredeljene v tem zakonu in uredbi iz 5. člena tega zakona, za sodelovanje na avkciji, na kateri bodo lahko banke konkurirale za pridobitev jamstvene kvote.

(2)Po poteku roka za oddajo ponudb SID banka oceni prejete ponudbe z vidika izpolnjevanja pogojev in meril iz tega zakona in uredbe iz 5. člena tega zakona.

SID banka spremlja, nadzoruje in skrbi za izvajanje jamstvene sheme po tem zakonu ter je odgovorna za to, da krediti, ki so uvrščeni v jamstveno shemo, izpolnjujejo pogoje iz tega zakona in uredbe iz 5. člena tega zakona.

SID banka o izdanih, unovčenih in izterjanih jamstvih obvešča ministrstvo, pristojno za finance na način in v rokih, določenih v uredbi iz 5. člena tega zakona.

SID banka v imenu in za račun Republike Sloveniji vodi tudi postopke izterjave unovčenih jamstev in pri tem sodeluje z ministrstvom, pristojnim za finance in Državnim pravobranilstvom, v skladu z zakonom, ki ureja državno pravobranilstvo.

Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo iz 5. člena tega zakona najkasneje v 14 dneh od uveljavitve zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-07/09-14/55 Ljubljana, dne 21. aprila 2009 EPA 265-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik