iuris
§ zakonZakon o jamstveni shemi Republike Slovenije · ZJShemRS · velja od 1. 5. 2009

3. člen ZJShemRS

(čas izdajanja jamstev)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 1. 3. 2018Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba I Cpg 854/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2018

    Zmotno je pritožbeno stališče, po katerem se je pogodba o kratkoročnem kreditu zato, ker kredit prvi toženi stranki ni bil vrnjen v dogovorjenem roku, spremenila v dolgoročno. Zamuda kreditojemalca iz pogodbe o kratkoročnem kreditu ima za posledico le tiste sankcije, ki jih predvideva zakon. Da se v takem primeru kratkoročna obveznost spremeni v dolgoročno, pa zakon ne predvideva.

  • VSL sodba I Cpg 54/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2015

    Pritožnica meni, da je potrebno začetek teka moratorija vezati na črpanje kredita, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Dokler posojilodajalec ne izpolni svoje pogodbene obveznosti, torej ne posodi določene količine denarja, ne more nastati obveznost posojilojemalca, da ta znesek vrne. Osemnajstmesečno obdobje torej lahko začne teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.

  • VSRS sodba III Ips 51/2014Vrhovno sodišče RS · 2015

    Moratorij na odplačilo glavnice kredita iz 13. alineje prvega odstavka 17. člena Uredbe o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije lahko prične teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 6. 2009

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 3. 2018
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSL Sodba I Cpg 854/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 1. 3. 2018

    Zmotno je pritožbeno stališče, po katerem se je pogodba o kratkoročnem kreditu zato, ker kredit prvi toženi stranki ni bil vrnjen v dogovorjenem roku, spremenila v dolgoročno. Zamuda kreditojemalca iz pogodbe o kratkoročnem kreditu ima za posledico le tiste sankcije, ki jih predvideva zakon. Da se v takem primeru kratkoročna obveznost spremeni v dolgoročno, pa zakon ne predvideva.

  • VSL sodba I Cpg 54/2014
    Višje sodišče v Ljubljani · 9. 9. 2015

    Pritožnica meni, da je potrebno začetek teka moratorija vezati na črpanje kredita, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Dokler posojilodajalec ne izpolni svoje pogodbene obveznosti, torej ne posodi določene količine denarja, ne more nastati obveznost posojilojemalca, da ta znesek vrne. Osemnajstmesečno obdobje torej lahko začne teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.

  • VSRS sodba III Ips 51/2014
    Vrhovno sodišče RS · 14. 8. 2015

    Moratorij na odplačilo glavnice kredita iz 13. alineje prvega odstavka 17. člena Uredbe o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije lahko prične teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.