17.a člen ZJShemRS
(ničnost)
(1)Kreditne pogodbe, sklenjene v nasprotju s 6., 7., 8. in 10. členom tega zakona, so nične.
(2)Če so kršitve iz prejšnjega odstavka na strani banke, mora le-ta v primeru unovčitve jamstva vrniti vse zneske, ki so bili izplačani njej ali drugemu upniku na podlagi unovčenega jamstva, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva unovčitve jamstva do plačila.
(3)V pogodbi o jamstvu se določijo kršitve zakona, uredbe ali pogodbe, zaradi katerih je banka dolžna plačati na račun Republike Slovenije pogodbeno kazen, ki ne sme biti nižja od 5% odobrene in potrjene glavnice kredita, zavarovanega z jamstvom po tem zakonu.
- VSL Sodba I Cpg 101/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Drugi odstavek 7. člena ZJShemRS zgolj primeroma našteva namene financiranja, za katera se lahko zagotovi jamstvo države. Tožeči stranki nista zatrjevali nobenega od ničnostnih razlogov iz prvega odstavka 17a. člena ZJShemRS, ki določa, da so kreditne pogodbe, sklenjene v nasprotju s 6., 7. in 10. členom tega zakona, nične.
- VSL Sodba I Cpg 854/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Zmotno je pritožbeno stališče, po katerem se je pogodba o kratkoročnem kreditu zato, ker kredit prvi toženi stranki ni bil vrnjen v dogovorjenem roku, spremenila v dolgoročno. Zamuda kreditojemalca iz pogodbe o kratkoročnem kreditu ima za posledico le tiste sankcije, ki jih predvideva zakon. Da se v takem primeru kratkoročna obveznost spremeni v dolgoročno, pa zakon ne predvideva.
- VSRS sodba III Ips 51/2014Vrhovno sodišče RS · 2015
Moratorij na odplačilo glavnice kredita iz 13. alineje prvega odstavka 17. člena Uredbe o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije lahko prične teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 12. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 101/2018Višje sodišče v Ljubljani · 19. 12. 2018
Drugi odstavek 7. člena ZJShemRS zgolj primeroma našteva namene financiranja, za katera se lahko zagotovi jamstvo države. Tožeči stranki nista zatrjevali nobenega od ničnostnih razlogov iz prvega odstavka 17a. člena ZJShemRS, ki določa, da so kreditne pogodbe, sklenjene v nasprotju s 6., 7. in 10. členom tega zakona, nične.
- VSL Sodba I Cpg 854/2017Višje sodišče v Ljubljani · 1. 3. 2018
Zmotno je pritožbeno stališče, po katerem se je pogodba o kratkoročnem kreditu zato, ker kredit prvi toženi stranki ni bil vrnjen v dogovorjenem roku, spremenila v dolgoročno. Zamuda kreditojemalca iz pogodbe o kratkoročnem kreditu ima za posledico le tiste sankcije, ki jih predvideva zakon. Da se v takem primeru kratkoročna obveznost spremeni v dolgoročno, pa zakon ne predvideva.
- VSRS sodba III Ips 51/2014Vrhovno sodišče RS · 14. 8. 2015
Moratorij na odplačilo glavnice kredita iz 13. alineje prvega odstavka 17. člena Uredbe o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije lahko prične teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
- VSL sodba I Cpg 12/2015Višje sodišče v Ljubljani · 7. 7. 2015
ZJShemRS in Uredba izrecno ne izvzemata kreditov za reprogramiranje obstoječih kreditnih obveznosti, po katerih je obveznost že zapadla.
- VSRS Sodba III Ips 59/2013Vrhovno sodišče RS · 17. 9. 2013
Namenska razlaga zakona omogoča razlago, ki se ne drži (do)besednega, iz besedila na prvi pogled izhajajočega pomena, ne more pa ustvarjati novega pravila, ki bi šlo iz okvirov, ki so začrtani s tem, kar je normodajalec (iz)rekel. Pojem „kredit“ je z upoštevanjem namena zakona mogoče razlagati tudi kot skupno zadolženost.
- VSL sodba I Cpg 348/2013Višje sodišče v Ljubljani · 26. 3. 2013
Zgolj jezikovna razlaga 2. alineje prvega odstavka 7. člena ZJShemRS v primerih, kot je obravnavani, pripelje do pravnih posledic, ki so povsem nasprotne namenu samega zakona. Iz zakonodajnega gradiva namreč izhaja, da ta ni bil v omogočanju prekomernega zadolževanje podjetij čez okvire svojih zmožnosti, temveč ˝zdravo˝ zadolževanje z jamstvom države do te mere, da bi se s temi krediti podjetjem omogočilo trajnostni razvoj in rast in da bi bili krediti posledično v roku deset let v večini poplačani. Pravilna je razlaga spornega člena, ki z besedo ˝kredit˝ določa skupno višino zneska, za katerega država prevzame poroštvo za eno gospodarsko družbo.