UPRS Sodba I U 1705/2020-16

I. Tožba se ugodi, sklep Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, št. 36001-5873/2018-9 z dne 6. 10. 2020, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višja stroškovna zahteva tožeče stranke se zavrne.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo v ukrep vgradnje energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik dne 8. 5. 2019 pozvan k dopolnitvi vloge s kopijo odločbe, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu. Tožnik vloge v postavljenem roku (in tudi kasneje) ni dopolnil, zato jo je toženka skladno s 15. členom njenih Splošnih pogojev poslovanja, št. 0141-7/2019-2 z dne 7. 5. 2019 (v nadaljevanju Splošni pogoji), ter na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) kot nepopolno zavrgla.

2Tožnik v tožbi zatrjuje, da je toženka nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje v zadevi. Tožnik je vlogo dopolnil že dne 21. 8. 2018 (na prvi poziv toženke k dopolnitvi), ob čemer je predložil stavbno (gradbeno) dovoljenje ter uporabno dovoljenje, ki se obe nanašata na predmetno nepremičnino. Tožnik je toženki tako posredoval vso zahtevano dokumentacijo, slednja pa bi morala izdati pozitivno odločbo. Toženka je tožnika s pozivoma z dne 5. 11. 2018 in z dne 8. 5. 2019 neupravičeno pozvala naj predloži dokument, ki ga je že predložil, z zavrženjem tožnikove vloge (zaradi domnevne nepredložitve uporabnega dovoljenja) pa je napačno ugotovila dejansko stanje. Toženka je kršila tudi pravila postopka, saj v pozivu z dne 8. 5. 2019 ni pojasnila, zakaj bi tožnik moral ponovno predložiti uporabno dovoljenje, če je tega že predložil. Če so bile v zvezi s predloženim gradbenim dovoljenjem kakršnokoli nejasnosti, bi toženka tožnika morala pozvati, da se o tem izjavi, česar ni storila. Ni podlage za toženkin poziv, naj predloži odločbo, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, saj je slednjega tožnik že predložil. Bistvena kršitev postopka je storjena tudi zato, ker izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. V izpodbijanem sklepu toženka namreč ni obrazložila, da je tožnika že dne 13. 7. 2018 pozvala k predložitvi uporabnega dovoljenja in da je ta uporabno dovoljenje tudi predložil.

3Toženka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Tožnik k vlogi ni predložil kopije gradbenega dovoljenja, kot tudi ne potrdila, da ima nepremičnina (ki stoji na parc. št. 48/15, k. o. ...) uporabno dovoljenje po zakonu. Navedel je, da je bila nepremičnina zgrajena leta 1936 ter da z gradbenim dovoljenjem zanjo ne razpolaga. Toženka je tožnika dne 13. 7. 2018 pozvala k dopolnitvi vloge, ki jo je tožnik tudi dopolnil, vendar neustrezno – predložil je namreč stavbno dovoljenje in uporabno dovoljenje, ki se nanašata na adaptacijo hiše in ograje na parc. št. 48/16, k. o. ... Toženka je s tem v zvezi vpogledala v zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige in v prostorski portal Geodetske uprave RS, s strani Geodetske uprave Ljubljana pa je na zaprosilo prejela tudi dokumentacijo o povezavi med parc. št. 48/16 in današnjo parcelo 48/15, obe k. o. ..., ki potrjuje ugotovitev organa. Toženka je tožnika dne 5. 11. 2018 obvestila, da iz priložene dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da se ta nanaša na stavbo na parc. št. 48/15, ter ga ponovno pozvala k predložitvi verodostojnega dokumenta, izdanega s strani upravne enote, iz katerega bo to razvidno. Tožnik je ponovno poslal dokumente, ki se nanašajo na parc. št. 48/16, ter načrte pročelja vile na parc. št. 48/15, zahtevanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za nepremičnino, na katero se nanaša vloga, pa še vedno ni predložil. Toženka je tožnika dne 9. 5. 2019 zato še enkrat pozvala k dopolnitvi vloge, na kar je tožnik odgovoril s prošnjo za podaljšanje roka, vloge pa tudi po tem ni dopolnil. Toženka je natančno in pravilno ugotovila dejansko stanje v postopku, ravno tako ni kršila pravil postopka. Navedbe o kršitvi pravice do izjave so nerelevantne. Toženka v zadevi ni izdala meritorne odločbe, slediti kontradiktornosti v obsegu, ki ga s svojimi trditvami zahteva tožnik, bi bilo posledično neprimerno in neučinkovito.

4Tožnik v nadaljnji pripravljalni vlogi vztraja pri dosedanjih navedbah ter odgovarja na navedbe toženke v odgovoru na tožbo. Izpostavlja, da je pridobil odločbo z dne 21. 1. 2021, iz katere izhaja, da ima predmetna nepremičnina gradbeno in uporabno dovoljenje po samem zakonu. Toženka bi morala preveriti, ali je tožnik v postopku pridobivanja te odločbe. Vztraja tudi, da se predloženo stavbno (gradbeno) in uporabno dovoljenje nanašata na njegovo nepremičnino.

5Senat tega sodišča je s sklepom, I U 1705/2020 z dne 27. 9. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik. Ker je dejansko in pravno stanje zadeve enostavno, v zvezi s spornimi vprašanji pa obstaja obširna sodna praksa tega sodišča, je senat namreč presodil, da so izpolnjeni pogoji iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) za odločanje po sodniku posamezniku.

K I. točki izreka:

6Tožba je utemeljena.

7V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o zavrženju tožnikove vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude. Toženka je tožnikovo vlogo zavrgla, ker je ta kljub pozivu ni dopolnil s kopijo odločbe, da ima stavba, na katero se nanaša vloga, uporabno dovoljenje po zakonu. Tožnik v bistvenem zatrjuje, da je toženka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno ugotovila dejansko stanje ter kršila pravila postopka. Toženka temu nasprotuje.

8Toženka je objavila Javni poziv 74SUB-OB19 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje učinkovitosti stanovanjski stavb (v nadaljevanju Javni poziv). Podlago navedenega poziva so predstavljali (med drugim) Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE; v nadaljevanju ZVO-1) ter Splošni pogoji.

9ZVO-1 je v 146.d členu določal, da Sklad (toženka – opomba sodišča) z javnim pozivom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za določitev višine sredstev, upravičence in rok za vlaganje vlog. Razpisana sredstva se do svoje porabe dodeljujejo po vrstnem redu prispetja popolnih vlog (prvi odstavek). Sklad z javnim razpisom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za ocenjevanje in vrednotenje posameznih naložb oziroma ozaveščevalnih projektov ali programov, upravičence in rok za vlaganje vlog. Razpisana sredstva se dodelijo za tiste naložbe, projekte ali programe, ki so v izbirnem postopku višje ocenjeni oziroma ovrednoteni (drugi odstavek). Pri odločanju o dodeljevanju sredstev sklada namenskega premoženja Sklada se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek).

10Toženka je v predmetnem Javnem pozivu med drugim določila: „Stanovanjska stavba in njeni deli, v (na) katerih bodo izvedeni ukrepi tega javnega poziva, morajo biti zgrajeni skladno s predpisi o graditvi objektov. Izpolnjevanje tega pogoja bo preverjeno z vpogledom v upravno odločbo, s katero se je dovolila gradnja stavbe (gradbeno ali uporabno dovoljenje za predmetno stavbo in njene dele) ali legalizacija izvedenih gradenj oziroma v odločbo o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po 118. členu GZ (za stavbe zgrajene pred 31. 12. 1967), ki jo mora vlagatelj priložiti k vlogi za dodelitev nepovratne finančne spodbude, oziroma na podlagi izpolnjene Izjave o legalnosti in namembnosti stanovanjske stavbe, podpisane pod kazensko in materialno odgovornostjo vlagatelja, s katero ta izjavlja, da je predmetna stavba zgrajena skladno s predpisi o graditvi objektov, da je legalna ter da je namembnost stavbe, skladno z izdano upravno odločbo, stanovanjska. V primeru dvoma o legalnosti stavbe oziroma razhajanj med navedbami vlagatelja v Izjavi o legalnosti in namembnosti stanovanjske stavbe in podatki razvidnimi iz uradnih evidenc oziroma evidenc Eko sklada, bo Eko sklad vlagatelja pozval k predložitvi ustrezne upravne odločbe, s katero se je dovolila gradnja stavbe oziroma njena legalizacija in/ali dodatnih dokazil, ki bi izkazovala skladnost gradnje stavbe s predpisi. V primeru ugotovljene neskladnosti, vlagatelj ni upravičen do dodelitve pravice do nepovratne finančne spodbude oziroma v kolikor se neskladnost ugotovi po izdaji odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, lahko Eko sklad pravico do nepovratne finančne spodbude odvzame, kršitve pa naznani pristojnim organom (gradbeni inšpekciji).“

11Toženka je v Javnem pozivu ravno tako določila, da je vloga popolna, ko vlagatelj predloži v celoti izpolnjen obrazec Vloga 74SUB-OB19 ter obvezne priloge, in sicer med drugim tudi: „kopijo gradbenega dovoljenja oziroma uporabnega dovoljenja za gradnjo ali spremembo namembnosti stavbe, na kateri je izvedena naložba, morebitne odločbe o legalizaciji stavbe oziroma odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po 118. členu GZ, če je bila stavba zgrajena pred 31. 12. 1967 in vlagatelj z gradbenim dovoljenjem ne razpolaga, ter izjavo, ki je sestavni del obrazca Vloga, podpisano pod kazensko in materialno odgovornostjo vlagatelja, da je stavba, na kateri bo izvedena naložba in za katero bo vlagatelju dodeljena pravica do nepovratne finančne spodbude, zgrajena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem oziroma drugimi prej navedenimi upravnimi odločbami, OZIROMA izpolnjeno Izjavo o legalnosti in namembnosti stanovanjske stavbe...“.

12V zadevi je nesporno, da tožnik ob vložitvi vloge zahtevnih dokazil ni predložil, zaradi česar je bila njegova vloga ob vložitvi nepopolna. Sporno pa je, ali ga je toženka ustrezno pozvala k dopolnitvi vloge, oziroma, ali je toženka v pozivih in izpodbijanem sklepu ustrezno pojasnila, v čem naj bi bila pomanjkljivost naknadno predloženih dokazil.

13ZVO-1 je petem odstavku 146.g člena določal, da v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, Sklad vlagatelja najkasneje v roku 30 dni od dne vložitve vloge pozove na odpravo pomanjkljivosti v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP glede nepopolnih vlog v prvem odstavku 67. člena določa, da vloge samo zaradi tega, ker je nepopolna ali nerazumljiva, ni dovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. V dopisu je treba vložniku pojasniti, kaj se od njega zahteva, tj. v čem je pomanjkljivost podane vloge in kako naj se ta dopolni Pojasnilo in poziv morata biti jasna, zgolj pavšalno navajanje pomanjkljivosti ne zadostuje¹.

14Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je bil tožnik k dopolnitvi vloge prvič pozvan dne 13. 7. 2018. V tedaj poslanem pozivu je toženka navedla, da tožnika poziva k predložitvi gradbenega dovoljenja za stavbo, na kateri bo izvedena naložba, ki je obvezna priloga vloge po Javnem razpisu. Tožnika je pozvala tudi, da v primeru razhajanja med parcelami na gradbenem dovoljenju in današnjim dejansko evidentiranim stanjem na prostorskem portalu Geodetske uprave RS priloži tudi dokazilo o parcelaciji, iz katerega bo razvidna povezava med parcelo/parcelami na gradbenem dovoljenju in današnjim stanjem, prav tako pa je tožnika pozvala, da v primeru, če je bila stavba, na kateri bo izvedena naložba, zgrajena pred letom 1967 in z gradbenim dovoljenjem ne razpolaga, priloži kopijo odločbe, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ki jo pridobi na območni Upravni enoti. V odgovor na navedeni poziv je tožnik toženki poslal dopolnitev vloge, katere prilogi sta (med drugim) stavbno dovoljenje z dne 24. 8. 1935 ter uporabno dovoljenje z dne 4. 6. 1936.

15Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je toženka po prejemu tožnikove dopolnitve vloge vpogledala v spletni portal Prostor Geodteske uprave RS, nato pa na Območno geodetsko upravo Ljubljana naslovila zaprosilo za posredovanje podatkov in dokazil, iz katerih bi bila razvidna povezava med parc. št. 48/16, k. o. ..., ki je navedena na stavbnem (gradbenem) in uporabnem dovoljenju, ter današnjo parc. št. 48/15, k. o. ..., na kateri se nahaja stavba na naslovu ... Toženka je na podlagi navedenega zaprosila prejela obširno dokumentacijo, za katero iz upravnega spisa ne izhaja, da bi z njo seznanila tožnika. Je pa toženka nanj dne 5. 11. 2018 naslovila nov poziv za dopolnitev vloge, s katerim ga je pozvala, da predloži verodostojen dokument, izdan s strani pristojne upravne enote, iz katerega bo razvidno, da se predloženi dovoljenji nanašata na stavbo s parc. št. 48/15, k. o. ... , na naslovu ... - iz priložene dokumentacije naj tega ne bi bilo mogoče ugotoviti. Tožnik je v odgovor na navedeni poziv toženki predložil dodatno dokumentacijo, in sicer iz del projektne dokumentacije (gradbene kartoteke), ki se nanaša na adaptacijo „enodružinske vile ... in drug (preje A. A., sin) ob križišču ... in ...“, izpis dela evidence ljubljanskih hiš po ulicah A-Ž, ter načrt pročelja „za zgradbo enodružinske vile za gosp.A. A....“. Toženka je po prejemu navedene dokumentacije dne 8. 5. 2019 na tožnika naslovila še tretji poziv k dopolnitvi vloge, s katerim je tožnika pozvala, da predloži kopijo odločbe, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ki ga tožnik pridobi na območni Upravni enoti. Tožnik je dne 5. 7. 2019 zaprosil za podaljšanje roka za dostavo manjkajočih dokumentov, na katerega toženka ni odgovorila (izpodbijani sklep je izdala dne 6. 10. 2020).

16V izpodbijanem sklepu toženka navaja zgolj, da je vlagatelja dne 8. 5. 2019 pozvala k predložitvi kopije odločbe, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ter da te tožnik v postavljenem roku ni predložil. Sodišče tako pritrjuje tožniku, ki izpostavlja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je toženka tožnika k dopolnitvi vloge pozvala že dne 13. 7. 2018 ter da je tožnik v odgovor na navedeni poziv toženki posredoval stavbno in uporabno dovoljenje (naknadno, na kasnejši poziv, ji je posredoval tudi drugo dokumentacijo). Prav tako pa iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, zakaj je toženka predloženo dokumentacijo (očitno) štela za neustrezno z vidika zahtev v Javnem razpisu. Izpodbijanega sklepa z vidika tožbenih navedb o ustreznosti predložene dokumentacije tako ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter po 1. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena.

17Tožnik zatrjuje tudi neustreznost toženkinih pozivov na dopolnitev vloge. Sodišče tožniku pritrjuje in sodi, da toženka v svojih pozivih ni jasno in nedvomno navedla v čem je pomanjkljivost oziroma neustreznost dokumentacije, ki ji jo je posredoval tožnik. Kot že pojasnjeno, je tožnik toženki po prejemu prvega poziva posredoval stavbno in lokacijsko dovoljenje. Čeprav je iz listin upravnega spisa razvidno, da je toženka s strani Območne geodetske uprave Ljubljana pridobila več listin, ki se nanašajo na parc. št. 48/16, k. o. ... oziroma na parc. št. 48/15, k. o. ..., ter da je (tudi glede na njene navedbe v odgovoru na tožbo) očitno štela, da se s strani tožnika predloženi dovoljenji ne nanašata na nepremičnino, na katero se nanaša njegova vloga, toženka niti s pridobljenimi listinami niti s svojimi ugotovitvami s tem v zvezi tožnika ni seznanila, pač pa je v svojem nadaljnjem pozivu tožniku (z dne 5. 11. 2018) povsem pavšalno navedla zgolj, da iz predloženih dokumentov ni mogoče ugotoviti, da se nanašajo na predmetno stavbo. Tožnik je na podlagi navedenega poziva toženki poslal nadaljnje dokumente, a tudi po prejemu teh slednja tožnika ni seznanila, da predloženi dovoljenji (ter drugo posredovano dokumentacijo) šteje za neustrezni, pač pa je (brez kakršnekoli obrazložitve) tožnika pozvala, da predloži kopijo odločbe, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu. Tako oblikovani pozivi so po presoji sodišča nekonkretizirani, toženka pa je v postopku obravnave tožnikove vloge kršila določbe prvega odstavka 67. člena ZUP, pri čemer je ta kršitev vplivala tudi na zakonitost izpodbijanega sklepa.

18Sodišče ob navedenem dodaja, da toženka v odgovoru na tožbo sicer podrobno utemeljuje razloge za neustreznost dokumentacije, ki ji jo je predložil tožnik, vendar pa takšne (šele v okviru upravnega spora podane) navedbe pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa ter toženkinega nepravilnega ravnanja v zvezi z odpravo pomanjkljivosti tožnikove vloge ne morejo sanirati.

19Po povedanem je sodišče, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. V ponovnem postopku je slednja vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

20Ker je bilo izpodbijani sklep treba odpraviti že iz predstavljenih razlogov, sodišče preostalih tožbenih očitkov tožnika ni vsebinsko obravnavalo.

21V zadevi je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Iz predstavljenih razlogov je sodišče, na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

K II. točki izreka:

22Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za 22% DDV, kar skupaj znaša 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnika je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage v veljavnih predpisih ni najti. Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ Prim. T. Sever, v: P. Kovač, E. Kerševan (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, str. 455-456.