UPRS Sodba I U 1198/2021-20

Tožba se zavrne.

1Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se vloga tožnika št. 36018-6518/2021 za pridobitev nepovratne finančne spodbude/pomoči za ukrep vgradnje naprave za samooskrbo z električno energijo zavrne.

2V obrazložitvi navaja, da je tožnik k vlogi za pridobitev finančne spodbude z dne 10. 2. 2021 priložil račun z dne 31. 1. 2021, iz katerega izhaja datum opravljene storitve 29. 1. 2021. To pomeni, da je bila predmetna naložba zaključena najkasneje 29. 1. 2021, kar je pred oddajo vloge na naslov Eko sklada in tako ni v skladu z določbami javnega poziva, po katerem naložba ob oddaji vloge še ne sme biti zaključena. Bistvo določil javnega poziva je, da mora biti najprej oddana vloga za pridobitev nepovratne finančne spodbude, šele po tem se naložba lahko izvede in naknadno se nato odda dokumentacija o zaključku naložbe, kar pomeni, da je v predmetnem javnem pozivu določen dvostopenjski postopek. Tožnik pa je vlogo oddal 10. 2. 2021, ko je bila naložba že zaključena. Ker vloga ni skladna z določili javnega poziva, pogoji za dodelitev zaprošene spodbude niso izpolnjeni.

3Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. Navaja, da je v vlogi predložil vse zahtevane dokumente, iz katerih je razvidno, da gre za enkratno naložbo in izvedbo sončne elektrarne na njegovem objektu ter da z napravo ni pridobival zaslužka pred njenim končnim zagonom, kot odločba namiguje s trditvijo, da bi morala biti naprava formalno zaključena šele po vložitvi vloge. O vključitvi sončne elektrarne v električno omrežje kot zadnjim uradnim zaključkom je bil obveščen 11. 2. 2021 s strani Elektro ... . Po tem obvestilu je imel rok 15 dni za reklamacijo in vpogled v odstranjeno merilno napravo in namestitev nove, ki je omogočila zagon odjema električne energije s sončne naprave. Šele po izteku tega roka, tj. 26. 2. 2021, je napravo dokončno sprejel v uporabo. Smiselno predlaga odpravo odločbe.

4Toženka v odgovoru predlaga zavrnitev tožbe. Ugovarja, da tožnik v upravnem postopku ni podal navedb in dokazov o tem, da naj bi bil o vključitvi sončne elektrarne v omrežje obveščen 11. 2. 2021 in naj bi bila naprava v funkcionalnem stanju šele 26. 2. 2021, zato gre za tožbeno novoto. Ne glede na to pa bi moralo sodišče tožbo zavrniti, saj iz računa in pogodbe izhaja, da je bila naložba izvedena 29. 1. 2021, tj. pred 10. 2. 2021, kar ni skladno z določbami javnega poziva. Bistvo javnega poziva je torej, da mora biti najprej oddana vloga za pridobitev nepovratne finančne spodbude, šele nato se naložba lahko izvede in naknadno se odda dokumentacija o zaključku naložbe, kar pomeni, da je dvostopenjski postopek bistven. Tožnik bi moral zato vlogo, na kateri je naveden datum 19. 11. 2020, oddati na naslov toženke pred zaključkom naložbe. Predlaga zavrnitev tožbe.

5Na glavni obravnavi je tožnik vztrajal, da je njegova naložba v smislu javnega poziva nova, saj se javni poziv nanašal na nakup, montažo, priklop in zagon. Po oddaji vloge je 11. 2. 2021 prejel še izjavo DE ... o zamenjavi merilno-krmilne naprave, prav tako pa je bila pogodba o priključitvi izvedena šele 26. 2. 2021, ko je potekel rok reklamacije na vgrajeno merilno-krmilno napravo. Uveljavljal je še, da je toženka v zadnjem pozivu 104SUB-SO22 novo naložbo definirala drugače, kar je ustavno sporno, saj so dobili subvencijo tudi tisti, ki svojih naprav sploh niso mogli priključiti na omrežje.

6Toženka je na obravnavi vztrajala pri razlogih izpodbijane odločbe, v zvezi s tožnikovimi očitki o ustavni spornosti javnega poziva zaradi drugačnih pogojev razpisa 104SUB-SO22 pa je pojasnila, da je bil predmetni javni razpis financiran iz sredstev, pridobljenih po Energetskem zakonu. Po četrtem odstavku 12. člena Pravilnika o finančnih spodbudah za energetsko učinkovitost, daljinsko ogrevanje in rabo obnovljivih virov energije pa se lahko pomoč dodeli le za sofinanciranje naložbe, ki ima spodbujevalni učinek. Po 10. členu tega pravilnika gre za spodbujevalni učinek, če prijavitelj predloži zahtevek za državno pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Pri javnem pozivu 104SUB-SO22 se sredstva zagotavljajo iz podnebnega sklada, pri katerem taki pogoji niso določeni, zato je tudi vsebina tega poziva drugačna.

7V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v sodnem in upravnem spisu.

8Tožba ni utemeljena.

9Iz javnega poziva 71SUB-SO19 Nepovratne finančne spodbude/pomoči za naprave za samooskrbo z električno energijo (v nadaljevanju javni poziv), ki ga je toženka izdala na podlagi 146. d člena Zakona o varstvu okolja ter splošnih aktov, ki urejajo poslovanje Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, izhaja, da so predmet javnega poziva nepovratne finančne spodbude/pomoči za nove naložbe nakupa in vgradnje naprav za individualno in skupnostno samooskrbo poslovnih odjemalcev z električno energijo, ki jo proizvajajo z izrabo sončne energije. Po tretjem odstavku 1. točke javnega poziva je nova naložba tista naložba, ki še ni bila zaključena ob oddaji vloge in bo začela obratovati po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude. V 9. točki javnega poziva je pojasnjeno, da se kot datum zaključka naložbe šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena oziroma če ta datum na računu ni naveden, datum izdaje računa. Le v primeru, da je bila pogodba o uporabi sistema sklenjena kasneje, se kot datum zaključka naložbe šteje datum sklenitve pogodbe.

10Sodišče po vpogledu v listine v spisu ugotavlja, da je tožnik vlogo, na kateri je naveden datum 19. 11. 2020, pri toženki vložil 11. 2. 2021. K vlogi je priložen tudi račun FA 21000028 za montažo MSE FIDLER 14,28 kWp v znesku 11.857,63 EUR z dne 31. 1. 2021, na katerem je kot datum opravljene storitve naveden datum 29. 1. 2021. Istega dne je bila sklenjena tudi pogodba št. 1234305-1 o uporabi sistema za samooskrbo.

11Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, se sodišče strinja s toženko, da pogoji javnega poziva za to, da se naložba šteje za novo, niso izpolnjeni. Navedeni pogoji so namreč jasni, tako da jih ni mogoče razlagati tako, kot uveljavlja tožnik, tj. da naj bi bila naložba zaključena po tem, ko je iztekel rok za reklamacijo po vgrajeni merilno-krmilni napravi, kar je bi bilo po oddaji vloge.

12Poleg tega iz 4., 8. in 9. točke javnega poziva izhaja, da mora vlagatelj najprej izposlovati odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude. Tako po 4. točki k vlogi predloži v celoti izpolnjen obrazec Vloga 71SUB-SO19 in obvezne priloge med drugim: - predračun oziroma ponudbo za nakup in montažo naprave za samooskrbo z električno energijo (prva alineja); - fotografijo dela stavbe, kamor bo nameščena (četrta alineja). Nadalje iz 8. točke izhaja, da se pri obravnavanju vlog odloča o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude vlagatelju in da vlagatelj pridobi pravico do povratne finančne spodbude glede na določbe javnega poziva ter glede na vrstni red prispetja vloge na Eko Sklad. Po 9.a) točki pa je med pogoji za izplačilo nepovratne finančne spodbude sklenitev pogodbe. Nepovratna finančna spodbuda se namreč izplača na podlagi sklenjene pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude, skladno z izdano dokončno odločbo, s katero je bila vlagatelju dodeljena pravica do nepovratne finančne spodbude. Po 9.b) točki je rok za zaključek naložbe 15 mesecev od dokončnosti odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude.

13Iz navedenih določb jasno izhaja, da je, tako kot zatrjuje toženka, postopek dvostopenjski, kar pomeni, da toženka na podlagi vloge najprej izda odločbo, s katero je vlagatelju dodeljena pravica do nepovratne finančne spodbude, po tem pa se naložba izvede in se v tem primeru obravnava kot nova naložba, ki ob oddaji vloge še ni zaključena.

14Iz upravnega spisa izhaja, da je toženka tožnikovo vlogo, na kateri je sicer datum 19. 11. 2020, prejela 11. 2. 2021. Iz tožnikove vloge, ki jo je 4. 6. 2021 naslovil na toženko, pa izhaja pojasnilo, da vloge 71SUB-SO19, na kateri je datum 19. 11. 2020, pred zaključkom investicije oziroma izdajo končne fakture FA 21000028 ni oddal zaradi slabe izkušnje s toženko pri vlogi za dodelitev pomoči pri vgradnji toplotne črpalke, tj. več kot enoletnega postopka dokončne odobritve nepovratnih sredstev. Zato se je odločil, da pripravi in odda vso potrebno dokumentacijo za obravnavo v eni sami pošiljki. S tem je želel toženki prihraniti dvostopenjski postopek pri obravnavi vloge oziroma njeno podvojeno delo in njemu zamudo pri izplačilu.

15Že iz teh pojasnil izhaja, da tožnik ni upošteval določil javnega poziva, pri čemer razlog za tako ravnanje ni pravno relevanten.

16Tega ne spremeni niti tožnikovo zatrjevanje, da so pogoji javnega poziva neustavni. Subvencije niso pravica. Državne pomoči so po določbah Pogodbe o delovanju Evropske unije načeloma prepovedane oziroma so dovoljene zgolj izjemoma, pod točno določenimi pogoji.¹ Zato stališče tožnika, da bi morala toženka spodbude brezpogojno zagotavljati vsem, ki želijo sončno elektrarno, že iz tega razloga ni utemeljeno. Je pa toženka, kot je tudi sama poudarila, dolžna vse vlagatelje, ki uveljavljajo finančno pomoč na podlagi istega razpisa, obravnavati enakopravno. Enakopravno obravnavo zagotavlja s tem, ko določbe javnih pozivov uporablja za vse prijavitelje enako. V obravnavanem primeru je to pomenilo, da mora tožnikovo vlogo, ker pogojev za dodelitev fiinančne spodbude ni izpolnil, zavrniti. Poleg tega je toženka pojasnila, da so razlog za različno določene pogoje v obravnavanem razpisu in razpisu 104SUB-SO22 predpisi, ki jih je dolžna upoštevati, kar po presoji sodišča predstavlja razumen razlog za to, da so pogoji v različnih javnih pozivih, četudi se nanašajo na istovrstne naložbe, določeni različno in s tem prijavitelji po različnih javnih pozivih obravnavani drugače.

17Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

18Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Glej 107, 108. in 109. člen PDEU.