9. člen ZArbit

Z izpodbijano arbitražno odločbo ni bilo poseženo v določbe ZŠpo-1, z ustavo zagotovljeno pravico do zbiranja in združevanja kot tudi ne v načelo pravne države in načelo zaupanja v pravo, ki izhajata iz 2. člena Ustave.

Razlogi, ki jih navaja pritožnik, predstavljajo tako predvsem nestrinjanje z zakonsko ureditvijo. Ta naj bi ne bila skladna z digitalno dobo. Četudi bi to držalo, to ne pomeni, da se stranka v postopku ni dolžna držati sklepov sodišča. Pritožnik je bil s sklepom sodišča pozvan, naj svojo vlogo dopolni. Kako naj jo dopolni, je bilo v sklepu konkretno navedeno. Nesporno je, da se pritožnik tega ni držal in ga je zato doletela sankcija, na katero je bil opozorjen.

Z arbitražno klavzulo morata stranki nedvoumno prenesti pristojnost za reševanje določenega oz. določenih sporov na arbitražo in jasno določiti, da gre za spor, ki ga bo dokončno rešila arbitraža oz. za katerega se stranki odrekata sodni pristojnosti. Določilo 6. člena Podjetniške kolektivne pogodbe ne predstavlja jasne in določne klavzule za reševanje spora o (ne)veljavni odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe z arbitražo. Ker arbitražna klavzula za reševanje spora v zvezi z (ne)veljavno odpovedjo kolektivne pogodbe med strankama ne obstaja, je že iz tega razloga neutemeljen predlog predlagatelja za imenovanje arbitrov, ki naj bi reševali takšen spor.

V skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP je revizija nedovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Zakon o arbitraži je izrecno izključil možnost revizije zoper odločbe sodišča o zahtevkih za razveljavitev arbitražne odločbe.

Če se sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, s sklepom izreče za stvarno nepristojno in se stranka zoper tak sklep pravočasno ne pritoži, se v nadaljnjem postopku ne more sklicevati na razloge, ki bi jih lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep, niti kasneje ne more uveljavljati, da bi se moralo tudi sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, izreči za nepristojno.

Sodišče z listo arbitrov res ne razpolaga, ampak to ni (ne more biti) ovira za imenovanje arbitra v skladu z določbo 14. člena ZArbit, ki določa pristojnost sodišča za to v primeru, če se arbitraža ne more konstituirati. ZArbit, ki določa tipična in v praksi preverjena pravila o imenovanju arbitrov, ki omogočajo imenovanje neodvisnih in nepristranskih arbitrov z ustreznimi strokovnimi ali poslovnimi izkušnjami in kvalifikacijami ter znanjem jezika.

Stranki tega spora sta delodajalec in svet delavcev. To pomeni, da je v sporu med strankama arbitražni postopek v vsakem primeru dopusten. Zato je za vprašanje dopustnosti arbitražnega postopka nepomembno, kakšna je bila vsebina arbitražnega sporazuma, saj se stranki z arbitražnim sporazumom glede na povsem jasno zakonsko določbo nista mogli dogovoriti, da se z arbitražo rešujejo le nekateri spori med njima, nekateri pa ne.

Zavrženje predloga za imenovanje arbitra zaradi opustitve predhodnega poziva nasprotnemu udeležencu predstavlja resno omejitev pravice od sodnega varstva, zato bi morala biti taka sankcija v zakonu določena izrecno in nedvoumno. Ker ni, predhodni poziv nasprotnemu udeležencu za imenovanje arbitra iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZArbit ni procesna predpostavka za sodno varstvo, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja predlagatelj.

Sodišče po drugem odstavku 41. člena ZArbit lahko zavrne predlog za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe le, če je podan kateri izmed razlogov za razveljavitev iz 2. točke drugega odstavka 40. člena tega zakona, da pa nasprotna udeleženka obstoja takšnih razlogov ni izkazala.

Spor ima naravo spora iz področja sodelovanja delavcev pri upravljanju in vsa obeležja kolektivnega delovnega spora. Za odločanje o takšnem sporu je po ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. V zvezi s spori, kjer je predvidena pristojnost arbitraže in je predmet arbitraže delovni spor, je pristojno delovno sodišče tudi v skladu z 48. členom ZArbit. Tudi 101. člena ZS je treba tolmačiti v tej povezavi – torej tako, da je o predlogih za izdajo začasne odredbe pred začetkom spora, v katerem je dogovorjena arbitražna pristojnost, katere predmet je (kolektivni) delovni spor oziroma ima obeležja takšnega spora, pristojno odločati delovno sodišče prve stopnje, ki ima tudi sicer položaj okrožnega sodišča (98. člen ZS).

V okviru pravice do kontradiktornega postopka mora biti udeležencem omogočeno, da se izjavijo o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Imeti morajo možnost, da se izjavijo tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Pravica do kontradiktornega postopka se med drugim izraža v pravilnem vročanju vlog udeležencem, ki lahko nanje odgovorijo.

Opustitev imenovanja arbitra s strani nasprotnega udeleženca tudi ne predstavlja zakrivljenega ravnanja nasprotnega udeleženca, zaradi katerega bi moral nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu. Nasprotni udeleženec je svoje ravnanje utemeljeval z razlago med pravdnima strankama spornega pogodbenega določila glede reševanja sporov med strankama, ki pa je sodišče prve stopnje ni sprejelo. Neutemeljeno upiranje nasprotnega udeleženca samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.