VSL Sklep II Cp 1332/2018

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki razveljavi.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru tožeče stranke z dne 13. 3. 2018 ugodilo in plačilni nalog z dne 2. 3. 2018 razveljavilo (I. in II. tč. izreka) ter določilo sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje na 809 EUR (III. tč. izreka) (v obrazložitvi je navedlo, da je sestavni del sklepa plačilni nalog z dne 24. 5. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo k plačilu sodne takse).

2Zoper III. tč. izreka sklepa se pritožuje tožeča stranka iz vseh predvidenih razlogov ter predlaga spremembo oz. razveljavitev. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da terjatev, ki jo je treba prijaviti v stečajni postopek, nastane šele, ko jo ima upnik pravico od dolžnika izterjati. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 296. čl. prijave terjatve ne pogojuje z zapadlostjo terjatve. Nasprotno, določa, da je treba v stečajni postopek prijaviti vse terjatve, ki so nastale (ne zapadle) do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Taksna obveznost je nastala, ko je spis prišel k sodišču prve stopnje, tj. 1. 4. 2015. S sklepom o odlogu plačila sodne takse je bilo odloženo zgolj plačilo obveznosti, nastale 1. 4. 2015. Sodna taksa je v plačilo zapadla z dnem pravnomočnega zaključka postopka, tj. 14. 12. 2017. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tudi za nezapadle terjatve. Tudi te je treba prijaviti v stečajnem postopku. Ker je terjatev iz naslova sodne takse nastala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko, bi jo moralo sodišče uveljavljati v stečajnem postopku. Nepravilna je tudi ugotovitev, da predstavlja strošek sodne takse del stroškov stečajnega postopka. Med stroške stečajnega postopka namreč sodijo le pravdni stroški, ki nastanejo v postopkih iz oddelka 5.6. ZFPPIPP.

3Pritožba je utemeljena.

4Stanje zadeve je sledeče:

- 1. 4. 2015 je spis prispel k pristojnemu pravdnemu sodišču (pred pravdnim postopkom je tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine),

- s sklepom 18. 8. 2015 je bilo ugodeno predlogu tožeče stranke za odloženo plačilo sodne takse, in sicer je bilo to odloženo do pravnomočnega zaključka postopka,

- nad tožečo stranko je bil 31. 3. 2017 začet stečajni postopek, zato je bil pravdni postopek prekinjen do 26. 4. 2017, ko ga je stečajni upravitelj prevzel,

- pravdni postopek je bil končan z izdajo sodbe na podlagi odpovedi z dne 23. 11. 2017, ki je postala pravnomočna 14. 12. 2017,

- tožeča stranka je bila s plačilnim nalogom z dne 2. 3. 2018 pozvana k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (2515 EUR).

5Skladno s 1. odst. 296. čl. ZFPPIPP morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. ZFPPIPP v 2. odst. 296. čl. določa, katere terjatve je treba prijaviti, čeprav do začetka stečajnega postopka še niso nastale (to velja za regresne terjatve solidarnih sodolžnikov, porokov ali zastaviteljev, ki se prijavijo pod odložnim pogojem), v 4. odst. istega člena pa določa, da je treba prijaviti tudi terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, če je v zakonu določeno, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov (gre za terjatev, ki nastane v primeru uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, terjatev za povrnitev škode, terjatev na plačilo razlike v primeru delnega pobota medsebojnih zahtevkov za vračilo delne izpolnitve; prim. 3. do 5. odst. 59. čl. ZFPPIPP, v zvezi s 3. in 4. odst. 248. čl., 4. do 6. odst. 268. in 3. odst. 278. čl. ZFPPIPP). Posledica zamude roka za prijavo terjatve je prenehanje upnikove terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (prim. 5. odst. 296. čl. ZFPPIPP). Pravilno je stališče pritožbe, da je treba prijaviti tudi nezapadle terjatve, vendar pod predpostavko, da so nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. čl. ZFPPIPP).

6Odgovor na vprašanje, ali bi morala biti terjatev iz naslova sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje prijavljena v stečajnem postopku tožeče stranke oz. ali je zaradi opustitve prijave ta terjatev v razmerju do tožeče stranke prenehala, je odvisen od tega, kdaj je nastala terjatev za plačilo te sodne takse, pred začetkom stečajnega postopka ali po njem.

7Po presoji pritožbenega sodišča je relevanten časovni trenutek nastanka taksne obveznosti, to pa je po 5. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1)¹ takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek

8Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje nastanek terjatve nepravilno povezuje z njeno zapadlostjo. Terjatev za plačilo sodne takse je nastala z nastankom taksne obveznosti, to je 1. 4. 2015, s sklepom 18. 8. 2015 pa je bilo odločilo, da ta obveznost (terjatev) zapade kasneje - po pravnomočnosti zaključka postopka. S pravnomočnostjo zadeve je torej že obstoječa obveznost tožnice za plačilo takse le zapadla v plačilo.²

9Tudi ne drži, da bi terjatev nastala šele kasneje, ker gre za del pravdnih stroškov, o katerih je bilo odločeno šele po začetku stečaja. Ni namreč pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč, kdaj je obveznost nastala.³

10Ker je terjatev na plačilo (do pravnomočnosti odložene) sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala do začetka stečaja nad tožečo stranko, bi jo bilo treba prijaviti v stečaju tožeče stranke. Ker ni bila, je prenehala (prim. 5. odst. 296. čl. ZFPPIPP).

11Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu (III. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP).

¹ Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost: za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek (2. tč. 1. odst. 5. čl. ZST-1)
² Da terjatev nastane, ko nastane taksna obveznost, izhaja tudi iz zakonske terminologije postopka za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila (12. čl. ZST-1). Ne gre namreč za to, da bi se prosilec lahko uprl obveznosti (terjatvi) sami, pač pa se (ob določenih pogojih) lahko upre samo njenemu plačilu (obstoječe obveznosti). Drugače to pritožbeno sodišče sicer v zadevi II Cp 2519/2017.
³ Glej sklep VS RS III Ips 67/2017-4 z dne 22. 5. 2018.