123.a člen ZFPPIPP

Upnike zastopa pooblaščena odvetniška družba. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP.

Dolžnika in njegovega družbenika zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z zahtevo iz prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP. Sklepa sodišča druge stopnje, zoper katera je bil vložen obravnavani predlog za dopustitev revizije, poleg tega ne spadata med taksativno naštete sklepe iz tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP, glede katerih bi bila revizija lahko dovoljena. Če revizija po zakonu ni dovoljena, je ni mogoče dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Sodna praksa stoji na stališču, da je treba procesna pravila v primeru, kakršen je konkretni, razlagati zelo ozko restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne ureditve, ki pa zagotovo ni v tem, da se stranki, ki ji ni mogoče očitati neskrbnosti, odreče sodno varstvo.

Upnico zastopa pooblaščenka, ki je odvetnica. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 123.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sklep o spremembi načrta poteka stečajnega postopka ni sklep, zoper katerega je dovoljeno vložiti predlog za dopustitev revizije.

Pritožnik je vložil pritožbo po elektronski pošti, ki ni podpisana, zato jo je višje sodišče v skladu z zgoraj navedenimi procesnimi določbami zavrglo kot nedovoljeno. Pritožbeno sodišče je namreč ob pregledu pritožbe ugotovilo, da ne vsebuje niti lastnoročnega podpisa pritožnika, niti njegovega varnega elektronskega podpisa. Pritožba, ki je bila vložena v obliki sporočila elektronske pošte, poslanega z elektronskega naslova ...@gmail.com na elektronski naslov sodišča urad.ozce@sodisce.si, namreč vsebuje le računalniški izpis imena "A. A.", kar pa ne ustreza lastnoročnemu podpisu, kot je opredeljen v tretjem odstavku 105. člena ZPP.

V skladu s četrtim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. Ker je navedeno določbo potrebno razumeti na način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku, je neutemeljen pritožbeni očitek, da odvetnik A. A. ni predložil pooblastila za zastopanje dolžnika. Ker ZFPPIPP pri odvetnikih, kot osebah, ki se profesionalno ukvarjajo z zastopanjem strank v sodnih postopkih, izhaja iz domneve, da tako pooblastilo imajo, predlagatelj pa v pritožbi ne izpostavi nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, zaradi katere bi se moral sodišču prve stopnje poroditi upravičen dvom v obstoj pooblastilnega razmerja, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje na noben drug način ni prepričalo o upravičenosti odvetnika A. A. za zastopanje dolžnika.

Napačne so pritožbene navedbe o poteku pritožbenega roka zoper sklep o zaključku stečajnega postopka in posledično pravočasnostjo upničine zahteve za izplačilo iz depozita. Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 27.5.2019 (v katerem je bilo odločeno tudi o sodnem depozitu), je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP tega dne objavljen na AJPES-u. Ker v roku 15 dni (127. člen ZFPPIPP) od objave zoper njega ni bilo vloženo pravno sredstvo, je 16. dan (12.6.2019) postal pravnomočen (127. člen ZFPPIPP). Triletni rok za izplačilo iz sodnega depozita se je torej iztekel 12.6.2022 (in ne 18.6.2022, kot trdi pritožnica), upničina pravica za prevzem deponiranega zneska pa je tako zastarala. V skladu s četrtim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišča obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Š

Za pooblaščence je v 123.a členu ZFPPIPP izrecno predpisano elektronsko poslovanje.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se terjatev tožeče stranke do stečajnega dolžnika A. d. d. ni štela za prijavljeno in posledično v stečajnem postopku tudi ne bo mogla biti upoštevana kot priznana in vsaj delno poplačana zaradi strokovne napake prvega toženca, vendar pa je zahtevek tožeče stranke preuranjen, saj škoda še ni nastala, prav tako še ni znan obseg škode. Tožeča stranka bi po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 tudi v primeru pravilno prijavljene in v stečajnem postopku priznane terjatve popravek obračuna plačanega DDV od te terjatve do A.-ja lahko zahtevala šele po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka nad A. Sodišče prve stopnje je zato tožbo zavrglo kot preuranjeno. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na tretji odstavek 39. člena ZDDV-1 v delu, ko je ugotavljalo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi tožeča stranka sploh bila upravičena do zmanjšanja obračuna DDV, pri čemer je pravilno ugotovilo, da glede na dejstvo, da je tožeča stranka obračunani DDV od predmetne terjatve že plačala, bi lahko popravila (zmanjšala) obračun DDV šele po pravnomočnosti sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka. Nasprotno bi veljalo le v primeru, če bi tožeča stranka

Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik pri svojem izračunu teka roka za ugovor očitno ni upošteval načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bilo sprejeto na občni seji 14. 1. 2015, po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva, in ki ga je pri svoji odločitvi pravilno uporabilo sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz prakse Sodišča EU (Zadeva C-396/09 (20.10.2011)) je „za določitev središča glavnih interesov dolžnice treba 2. stavek prvega odstavka 3. člena Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti razlagati tako, da je središče interesov družbe dolžnice treba določiti tako, da se prvotno upošteva kraj uprave te družbe, kot ga je mogoče določiti na podlagi objektivnih elementov, ki jih lahko preverijo tretje osebe. Če so vodstveni in nadzorni organi družbe na statutarnem sedežu družbe in če se odločitve glede upravljanja te družbe sprejemajo v tem kraju tako, da to lahko preverijo tretje osebe, domneve iz te določbe ni mogoče ovreči. Če kraj uprave družbe ni na statutarnem sedežu družbe, je mogoče v državi članici, v kateri družba nima statutarnega sedeža, štet

Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da posebna ureditev za vlaganje vlog, vloženih po pooblaščencu, ki je odvetnik, ni protiustavna, ker temelji na informacijskem sistemu za podporo elektronskemu poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti, iz katerega so izključene le tiste stranke postopka, ki jih v postopku ne zastopa odvetnik in so s tem pozitivno diskriminirane.

Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Če velja, da ima pooblaščenec, ki opravi določeno dejanje v postopku zaradi insolventnosti, tudi pooblastilo stranke za to dejanje, ne da bi mu bilo treba to dokazovati s pooblastilom, potem je treba tudi brez izvedbe postopka dokazovanja glede obsega pooblastila verjeti stranki in pooblaščencu, da nima pooblastila za vsa pravdna dejanja. Zato bi po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pri obravnavi predloga dolžnika za skrajšanje preizkusnega obdobja, ki ga je sam uveljavljal z ugovorom proti odpustu obveznosti, moralo upoštevati obvestilo odvetnika, da za ugovor proti odpustu obveznosti ni pooblaščen in na narok vabiti neposredno dolžnika. Ker tega ni storilo, pritožnik utemeljeno zatrjuje, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

V skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep (tudi zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja na predlog upnika) je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, ker ZFPPIPP tega vprašanja ne ureja drugače.

Procesna pravila je v primeru, kakršen je konkretni, potrebno razlagati zelo ozko, restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne ureditve, ki zagotovo ni v tem, da se stranki, ki ji ni mogoče očitati neskrbnosti, odreče sodno varstvo. Ob tehtanju ustavne pravice do sodnega varstva in zakonodajalčevega namena ureditve elektronskega vlaganja vlog (ki je v racionalizaciji in hitrosti postopkov), višje sodišče zaključuje, da je bila upniku z zavrženjem pritožbe kršena pomembnejša pravica, zaradi česar ni podlage za uporabo tako hude sankcije.

Pritožnik je bil že v oklicu o začetku postopka osebnega stečaja poučen, kako je potrebno vložiti prijavo terjatev in druge vloge, če je vloga vložena po odvetniku. Med druge vloge iz prvega odstavka 123a. člena ZFPPIPP spadajo tudi dopolnitve nepopolnih ali nerazumljivih vlog.

Denar, ki je bil v obliki depozita vezan pri banki, je predstavljal dolžničino premoženje. Pogodbo o vezavi denarnega depozita je sklenila dolžnica. Kolikor ga je namensko varčevala iz pojasnjenih razlogov, to ne spremeni dejstva, da je bila vse do pogodbe o odstopu terjatve izključno ona imetnica sredstev oziroma zahtevka za izplačilo denarnega depozita ob zapadlosti (primerjaj 1035. člen ZOR). Pogodba o odstopu terjatve tako dejansko predstavlja darilno pogodbo, le-ta pa je sklenjena, ko je tudi realizirana; konkretno s sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve. Ker je bilo neodplačno razpolaganje izvedeno znotraj roka treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, je podan zakonski dejanski stan iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP. 123.a člen ZFPPIPP brez izjeme velja tudi v postopku osebnega stečaja.

Če dolžnik ne vloži sam predloga za začetek postopka osebnega stečaja, je v primeru, če predlaga stečaj njegov upnik, praviloma interes dolžnika, da predlogu nasprotuje. V tem smislu je tudi pritožba, ki jo je za dolžnika vložil skrbnik za poseben primer, dovoljena. Sodišče prve stopnje bi moralo po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka pretehtati, ali je v korist ali v škodo dolžnika, da je zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja že vložil pravočasen ugovor, česar ni storilo oziroma tega v razlogih sklepa ni obrazložilo. Dejstvo pa je, da je dolžniku v korist, če predlogu pravočasno ugovarja, ker si s tem zagotovi sodelovanje v kontradiktornem postopku in s tem možnost, da je slišan. Sicer pa mora sodišče o vsaki vlogi stranke odločiti.

Ne glede na to, da mora oseba, ki elektronsko vlaga vloge v postopku zaradi insolventnosti, sama označiti, za kakšno vlogo gre in pravilno izbrati procesno dejanje, je še vedno pomembna vsebina vloge. Drugačna razlaga bi ob dejstvu, da zakon ne predpisuje, da bi bilo treba tako vlogo v postopku zaradi insolventnosti zavreči, prekomerno posegla v ustavno pravico do pravnega sredstva. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pooblaščenca opozoriti na to, da je nepravilno označil procesno dejanje in ga pozvati na pravilno vložitev te vloge, po tem pa ob smiselni uporabi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP šteti, da je bila vloga pravilno vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena.

Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).

Glede na kogentno določbo 458. člena ZGD-1 družbenik, ki je insolventni družbi namesto zagotovitve lastnega kapitala dal posojilo, in to v času, ko je bila ta v kritičnem položaju, nima terjatve na vračilo posojila v postopku prisilne poravnave.