124. člen ZFPPIPP

Sodišče v postopku zaradi insolventnosti odloča s sklepom ali odredbo, pritožba pa je dovoljena le proti sklepu. Predlog oziroma izredno poročilo upravitelja ne pomeni odločitve o zadevi, o kateri odloči sodišče s sklepom, zato ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo oziroma pritožba zoper tak akt ni dovoljena. V zvezi z dajanjem navodil upravitelju, ki so v pristojnosti sodišča, niti upnik nima kakršnega koli predloga v smislu pravovarstvenega zahtevka, temveč zgolj pobudo.

Manjkajoče sestavine uvoda izpodbijanega sklepa niso vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ker v postopkih zaradi insolventnosti veljajo načela hitrosti postopka, zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov in enakega obravnavanja upnikov, je obveznost prizadevanja sodišča za mirno rešitev zadeve omejena. Tudi če je upnik sam v predlogu zatrjeval, da dolžnica nima premoženja, v stečajno maso poleg premoženja stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, spada tudi vse premoženje in dohodki, pridobljeni med postopkom, zato je podan pravni interes upnika za vodenje postopka osebnega stečaja. Predložitev sklepov sodnega registra o pripojitvi tudi po 24. členu ZIZ zadošča za prehod terjatve na novega upnika. Vpis prenosa hipoteke v zemljiško knjigo ima le publicitetni učinek. Ni pomembno, ali je do blokade računa dolžnice prišlo prav zaradi realizacije sklepa o izvršbi tistega upnika, ki je podal predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Zakon te povezave ne zahteva.

Ne glede na dejstvo, da je več zadev dodeljenih istemu sodniku, mora sodišče, ki vodi stečajni postopek, v vsakem postopku odločiti s posebnim sklepom. Tudi v primeru, če sodišče odloči o prodaji nepremičnine kot celote, se mora v vsakem postopku odločiti o prodaji premoženja, ki spada v stečajno maso posameznega stečajnega dolžnika. Odločitev kot v primeru dveh združenih postopkov ni pravilna, ker tudi po naravi stvari dveh postopkov zoper različna stečajna dolžnika ni mogoče voditi skupaj.

Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude. Če bi sodišče pobudo sprejelo, bi upravitelju dalo ustrezno odredbo. Sodišče z navodili usmerja delo upravitelja, če meni, da upravitelj obveznosti, ki jih ima kot organ postopka, ne izvaja ali ne izvaja pravočasno.

Zloraba pravice je uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem. Pri tem gre za zlorabo pravic, če se stranka protipravnosti procesnega ravnanja zaveda, pa kljub temu tako ravna. Upraviteljica je tedaj razumno pojasnila svojo odločitev in svoje ravnanje, zakaj ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, upniški odbor se je s tem strinjal, zato ji tega, da ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, ni mogoče očitati kot ignoriranje jasnih zakonskih določb in s tem zlorabo procesnih pravic. Če je upraviteljica pooblastila odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stroški, ki nastanejo s takim zastopanjem predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka. Pritožnik neutemeljeno zahteva, da naj izda sodišče navodilo v obliki sklepa, saj za kaj takega ni pravne podlage, pa čeprav ima sicer prav, da zoper navodilo upnik nima pravnega sredstva. Gre za to, da upnik nima niti aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega

Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Razpolaganja s prejeto odškodnino višje sodišče ni ocenilo kot kršitve, ki bi utemeljevala ustavitev postopka odpusta obveznosti, ker jo je dolžnica porabila v dobri veri, ko se je zanesla na nasvet pooblaščenca. To pa še ne pomeni, da že zato ta znesek ne spada v stečajno maso.

Sodišče prve stopnje se je v razlogih sklepa, s katerim je ugodilo ugovoru upraviteljice, sklicevalo na odredbo, ki jo je izdalo dolžniku, da naj vsak mesec prenakaže znesek nad 1.010,96 EUR neposredno na fiduciarni račun upraviteljice, z opozorilom, da bo sicer sodišče postopalo v skladu z določili ZFPPIPP; po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno, ker odredba, kot je bila izdana v konkretnem primeru, nima podlage v zakonu. Sodišče z odredbo izda navodilo upravitelju (kot organu postopka zaradi insolventnosti) za njegovo delo (zoper katero pritožba ni dovoljena), o drugih zadevah pa odloča s sklepom.

Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo izvede stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«. Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo, pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj.

Neutemeljeno je stališče pritožnikov, da bi morala predsednica sodišča vlagateljem zahteve za izločitev sodnika dokazati, da so sodnikove odločitve zakonite. Nepristranskost sodnika pri sojenju se domneva. Da pri sodniku obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, mora navesti in dokazati vložnik zahteve za izločitev. Z zahtevo za izločitev stečajnega sodnika pritožniki ne morejo doseči od predsednice sodišča ponovne odločitve o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.

Kar želi pritožnik, ki v postopku zavezujočega zbiranja ponudb ni dal najvišje ponudbe, izposlovati je, da naj sodišče prve stopnje da upravitelju obvezna navodila v postopku unovčenja stečajne mase tako, da je upravitelj ne samo dolžan pritožnika obvestiti o izidu postopka zavezujočega zbiranja ponudb, temveč (kar je bistvo pritožnikovega zavzemanja) da bi sodišče upravitelju naložilo, da mora z njim skleniti prodajno pogodbo. Stališče sodišča prve stopnje, da upnik nima aktivne legitimacije za predlog, je pravilno in že to je zadoščalo za zavrnitev upnikovega predloga za dajanje obveznih navodil. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude, ne pa predloga kot oblike pravovarstvenega zahtevka.

Iz določila 7. odstavka 32. člena ZŽNPO je jasno razvidno, da o višini nadomestila in roku njegovega plačila lahko odloči le stečajno sodišče (upoštevati je treba, da je bil ZŽNPO sprejet v letu 2003, ko je v stečajnih zadevah pred sodiščem prve stopnje odločal stečajni senat, sedaj pa je to stečajni sodnik), ki pri tem nikakor ne izdaja soglasja upravitelju.

Preklic poziva za vplačilo novih denarnih vložkov je po svoji naravi odločba sodišča, ki bi jo sodišče prve stopnje moralo sprejeti v obliki sklepa. Po vsebini za odločbo sodišča, ki se v skladu s 124. členom ZFPPIPP izda v obliki sklepa; ta odločba sodišča, čeprav imenovana preklic poziva, je tudi obrazložena. Zato je nepravilna ugotovitev, da pritožba zoper to odločitev ni dopustna, čeprav sodišče prve stopnje v preklicu poziva ni navedlo, da gre za sklep.

V konkretnem primeru je upraviteljica predlagala odložitev preizkusa terjatev, sodišče prve stopnje pa je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Tudi v tem primeru ne gre za odločitev, ki bi bila predvidena po določbah ZFPPIPP, posledično ta zakon tudi ne more določati, da se zoper tak sklep lahko pritoži upravitelj. Upraviteljičina pritožba bi bila kljub temu dovoljena, če bi imel sklep neposredni učinek na njene pravice in dolžnosti. Pri odločitvi, da pritožba upraviteljice ni dovoljena, je v konkretnem primeru odločilno, da izpodbijani sklep sam po sebi tudi nima nobenih učinkov v razmerju do stečajne upraviteljice.V kolikor se stališče sodišča razlikuje od stališča upraviteljice glede vprašanja, kdaj naj se opravi preizkus terjatev (glede na okoliščine, da dolžnica nima nobenega premoženja), bo sodišče tisto, ki bo dalo upraviteljici z odredbo navodilo, da naj se o prijavljenih terjatvah izjavi.

Sodišče tako odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar pa predpostavlja, da je upravitelj tak predlog tudi podal in v njem predlagal izdajo soglasja k izplačilu stroškov ter tudi utemeljil, zakaj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno, nasprotno mora zato upnik, če se upravitelj ne strinja s plačilom teh stroškov in zato ne predlaga izdaje soglasja k plačilu stroškov, za poplačilo teh stroškov vložiti ustrezno tožbo, do poplačila pa je upravičen le, če je stečajnemu dolžniku tako plačilo naloženo. Nikakor pa se utemeljenost stroškov ob nasprotovanju upravitelja ne presoja v stečajnem postopku, ki temu ni namenjen.

Končno poročilo in sklep o zaključku tega stečajnega postopka mora vsebovati vse pomembne razloge, iz katerih bo razvidno, zakaj je postopek trajal 20 let in razloge, zaradi katerih je sodišče denarna sredstva unovčene stečajne mase hranilo na računu sodnega depozita. Enako bo moralo sodišče obrazložiti tudi izplačilo drugih stroškov postopka iz sodnega depozita na podlagi odredb sodnika, ki je vodil stečajni postopek. Če glede posamezne vrste izplačanih stroškov sodišče predhodno ni določilo predračuna stroškov, bo moralo izdati še poseben sklep, v katerem bo ugotovilo, v kakšni višini je z odredbo o izplačilu stroškov iz sodnega depozita odredilo izplačilo posamezne vrste stroškov. Le na ta način bo namreč mogoče zagotoviti pred končanjem tega specifično vodenega stečajnega postopka spoštovanje načela zakonitosti.