Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK)

(1)Ta zakon ureja vprašanja volilne kampanje za volitve poslank in poslancev (v nadaljnjem besedilu: poslancev) Državnega zbora, poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljnjem besedilu: volitve v Evropski parlament), predsednice oziroma predsednika (v nadaljnjem besedilu: predsednika) republike, članic in članov (v nadaljnjem besedilu: članov) v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti in vprašanja, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo.

(2)Volilna kampanja po tem zakonu so vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev (v nadaljnjem besedilu: volivcev) pri glasovanju na volitvah.

(3)Referendumska kampanja so oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.

(4)Za referendumsko kampanjo veljajo določbe o volilni kampanji, razen če ta zakon ne določa drugače.

(5)Za volilno kampanjo se štejejo zlasti:

-       propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev,

-       plakatiranje in

-       javni shodi v zvezi z volilno ali referendumsko kampanjo (v nadaljnjem besedilu: predvolilni shodi).

(1)Volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja.

(2)Ko se predsedniku državnega zbora predloži pobuda za zbiranje podpisov državljank in državljanov za izvedbo referenduma, se lahko organizira posebno obveščanje javnosti o zbiranju podpisov. Posebno obveščanje javnosti poteka od dneva začetka do dneva zaključka zbiranja podpisov in ga lahko organizira predlagatelj.

(3)Predsednik državnega zbora na ustrezen način zagotovi obvestilo javnosti o začetku roka za zbiranje podpisov. Radiotelevizija Slovenija mora zagotoviti brezplačno objavo tega obvestila.

(4)Posebno obveščanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se za referendumsko kampanjo na lokalni ravni opravi na krajevno običajen način.

(1)Volilno kampanjo lahko organizirajo sam kandidat ali kandidatka (v nadaljnjem besedilu: kandidat), predstavnik predlagatelja kandidatov ali list kandidatov, politična stranka ali druga pravna ali fizična oseba, v primeru referenduma pa pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma, ali je zainteresirana za izid referenduma (v nadaljnjem besedilu: organizator volilne kampanje). Zainteresirana pravna ali fizična oseba iz tega odstavka je državljan Republike Slovenije z volilno pravico, posameznik, ki samostojno opravljajo dejavnost, samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba s sedežem na območju Republike Slovenije ter, kadar Vlada Republike Slovenije tako odloči, pristojna služba Vlade Republike Slovenije.

(2)Za zakonitost izvajanja volilne kampanje je odgovoren organizator volilne kampanje. Organizator volilne kampanje je odgovoren tudi za tista opravila volilne kampanje, za katerih izvajanje je pisno pooblastil druge izvajalce.

(3)Istoimenske liste kandidatov in posamezni kandidati za volitve poslancev državnega zbora in poslancev v Evropski parlament ter kandidati za volitve predsednika republike imajo lahko samo enega organizatorja volilne kampanje.

(4)Vsaka lista kandidatov in posamezni kandidat na volitvah predstavnikov v predstavniških in individualnih organih lokalnih skupnosti ima lahko samo enega organizatorja volilne kampanje.

(5)Liste kandidatov in posamezni kandidati na volitvah predstavnikov v predstavniških in individualnih organih lokalnih skupnosti, ki jih predlagajo teritorialne organizacijske enote iste politične stranke v različnih lokalnih skupnostih, imajo lahko skupnega organizatorja volilne kampanje.

(6)Vsaka pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma ali je zainteresirana za izid referenduma, ima lahko samo po enega organizatorja.

(7)Tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje.

(8)V Republiki Sloveniji ni dovoljeno izvajati volilne kampanje za volitve v drugi državi.

(1)Predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava ter v prostorih verskih skupnosti, razen kadar je verska skupnost organizator referendumske kampanje. Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi ter sredstvi gospodarskih družb, v katere je vložen javni kapital v višini več kot 25% in gospodarskih družb, ki so v njihovi večinski lasti, razen s sredstvi, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, iz proračuna dobijo politične stranke. ( delno prenehal veljati )

(2)Kadar so organizatorji referendumske kampanje organizacije sindikata ali svetov delavcev, imajo za pojasnjevanje svojih stališč članom pravico uporabljati ustrezne prostore v gospodarskih družbah in zavodih, v skladu s kolektivno pogodbo ali internimi akti, ki zagotavljajo sindikalno delovanje.

(3)Izjemoma je dovoljeno organizirati predvolilne shode v prostorih iz prvega odstavka tega člena, če v kraju ni na voljo nobene druge zgradbe z dvorano, v kateri bi bilo mogoče zbrati večje število ljudi.

(4)Prepoved iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za organizacijo predvolilnih shodov v tistih prostorih, ki so namenjeni predvsem javnim prireditvam.

(5)V primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena morajo biti prostori na voljo vsem organizatorjem volilne kampanje pod enakimi pogoji. Pogoje mora objaviti lastnik ali upravljavec prostorov najpozneje 60 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu.

(6)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom nameni sredstva za referendumsko kampanjo pristojni službi Vlade Republike Slovenije, kadar je ta organizator referendumske kampanje. Sredstva, ki se za referendumsko kampanjo namenijo pristojni službi Vlade Republike Slovenije, ne smejo presegati 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona. Pristojna služba Vlade Republike Slovenije za izvedbo referendumske kampanje ne sme pridobivati drugih sredstev. Stroški pristojne službe Vlade Republike Slovenije za izvedbo referendumske kampanje ne smejo preseči 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona.

(7)Kadar je organizator referendumske kampanje lokalna skupnost, lahko nameni sredstva za referendumsko kampanjo največ v višini 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona.

(1)Pri objavah raziskav javnega mnenja in anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju v času volilne oziroma referendumske kampanje mora zaradi zagotavljanja preglednosti in objektivnega informiranja javnosti izdajatelj medija navesti firmo oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov naročnika, plačnika in izvajalca, čas, v katerem je bila opravljena raziskava javnega mnenja oziroma anketa, način njune izvedbe, vzorec in odzivnost vprašanih, vprašalnik oziroma vprašanja in merske napake.

(2)Objava raziskav javnega mnenja in anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč na dan glasovanja.

(1)Izdajatelji medijev morajo najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov oziroma predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju.

(2)Radiotelevizija Slovenija v času volilne kampanje zagotavlja programski čas predstavitvi kandidatov oziroma mnenj o referendumskem vprašanju v skladu s tistimi določbami zakona, ki ureja Radiotelevizijo Slovenije, ki urejajo politično propagando v programih Radiotelevizije Slovenija.

(3)Izdajatelji drugih tiskanih in elektronskih medijev v neposredni ali posredni večinski javni lasti morajo zagotoviti vsem organizatorjem enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil, s pravili iz prvega odstavka tega člena pa morajo zagotoviti enakopravnost organizatorjem volilne kampanje pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov, pri čemer se lahko predvidijo posebni termini ali prostor za politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru ali za politične stranke in kandidatne liste, ki so že zastopane v predstavniških organih lokalnih skupnosti, in posebni termin ali prostor za politične stranke in kandidatne liste, ki še niso zastopane v državnem zboru oziroma v predstavniških organih lokalnih skupnosti.

(1)Izdajatelji medijev morajo v medijih, ki so kot taki določeni s predpisi o medijih, volilne oglaševalske vsebine objaviti z navedbo naročnika.

(2)V biltenih, katalogih ali drugih nosilcih objavljanja informacij, plakatih, prospektih in transparentih ter video straneh brez žive slike ter v telekomunikacijskih sporočilih, ki vsebujejo oglaševalske vsebine za volilno kampanjo, mora biti naveden naročnik take vsebine. Na plakatih mora biti navedena tudi njihova zaporedna številka.

(1)Lepljenje in nameščanje plakatov z oglaševalskimi vsebinami za volilno kampanjo (v nadaljnjem besedilu: plakati) je dovoljeno na plakatnih mestih, ki jih določi lokalna skupnost. Lokalna skupnost mora brezplačno, tudi brez plačila komunalne takse, zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov na teh plakatnih mestih, katerih število in skupna površina morata posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočati vsaj osnovno informiranje volivcev v lokalni skupnosti o listi kandidatov ali kandidatu oziroma o referendumskem vprašanju.

(2)Lokalna skupnost lahko določi tudi dodatna plakatna mesta, ki so organizatorjem volilne kampanje na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu.

(3)Lokalna skupnost mora najkasneje 60 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)Za odstranjevanje plakatov, nameščenih ali nalepljenih v nasprotju z določbami tega člena, je pristojna komunalna služba lokalne skupnosti, ki plakate odstrani na stroške organizatorja volilne kampanje.

(1)Plakatiranje zunaj plakatnih mest iz 8. člena tega zakona je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma upravljavca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč.

(2)Kadar organizator volilne kampanje plakatira zunaj plakatnih mest brez soglasja iz prejšnjega odstavka, lastnik oziroma upravljavec sam odstrani plakate na stroške organizatorja ali pozove organizatorja, da plakate nemudoma odstrani. Če organizator v treh dneh od prejema poziva plakatov ne odstrani, lastnik oziroma upravljavec odstrani plakate na stroške organizatorja.

(3)Za nameščanje plakatov iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno predpisovati posebnega dovoljenja in zaračunavati komunalne takse.

(1)Prelepljanje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev volilne kampanje je prepovedano.

(2)V času volilnega molka je prepovedano lepiti in nameščati nove plakate.

(1)Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druge oglaševalske vsebine s plakatnih mest iz 8. in 9. člena tega zakona.

(2)Inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti lahko po poteku roka iz prejšnjega odstavka odredi odstranitev plakatov na stroške organizatorja volilne kampanje in izreče globo v skladu s 33. členom tega zakona. Pritožba zoper odločbo o odstranitvi plakatov ne zadrži njene izvršitve.

(1)Za organiziranje predvolilnih shodov veljajo določbe zakona, ki ureja javna zbiranja, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2)Organizator volilne kampanje mora predvolilni shod prijaviti najmanj 48 ur pred dnem shoda pristojni policijski postaji.

(1)Predvolilni shod, organiziran na javnih prometnih površinah, mora organizator volilne kampanje prijaviti pristojni policijski postaji najpozneje tri dni pred dnem shoda.

(2)Če je zaradi shoda iz prejšnjega odstavka potrebno omejiti, preusmeriti ali prepovedati promet, mora organizator volilne kampanje prijavi iz prejšnjega odstavka priložiti dovoljenje pristojnega organa za omejitev prometa ali zaporo ceste na območju shoda v času trajanja predvolilnega shoda.

(1)Organizator volilne kampanje lahko pridobiva prispevke za volilno kampanjo od fizičnih oseb. Prispevki posamezne fizične osebe skupaj za posamezno volilno kampanjo ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Denarni prispevki posamezne fizične osebe v gotovini so za posamezno volilno kampanjo dovoljeni največ do zneska 50 eurov, višji denarni prispevki pa morajo biti vplačani prek bank, hranilnic ali drugih pravnih oseb, ki v skladu s predpisi, ki urejajo plačilne storitve, opravljajo plačilne storitve (v nadaljnjem besedilu: ponudniki plačilnih storitev). Pri prispevanju denarnega prispevka v gotovini mora fizična oseba poleg višine danega zneska organizatorju volilne kampanje sporočiti tudi podatke o imenu, priimku, EMŠO in naslovu fizične osebe.

(2)Poleg denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka je prispevek za volilno kampanjo tudi vsak nedenarni prispevek, brezplačna storitev za organizatorja volilne kampanje, prevzem obveznosti oziroma opravljanje storitev za organizatorja volilne kampanje ali prodaja blaga organizatorju volilne kampanje pod pogoji, ki organizatorja volilne kampanje postavljajo v bolj ugoden položaj kot druge koristnike storitev oziroma kot kupce blaga teh oseb. Kot prispevek se ne šteje delo, ki ga za organizatorja volilne kampanje opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa.

(3)Organizator volilne kampanje in fizična oseba, ki opravi storitev za organizatorja volilne kampanje ali mu proda blago, morata skleniti ustrezno pogodbo v pisni obliki.

(4)Organizator volilne kampanje lahko pridobi posojilo samo pri bankah in posojilnicah pod enakimi pogoji kot druge osebe. Dano posojilo se ne šteje za financiranje volilne kampanje.

(5)Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati volilne kampanje, razen če zakon določa drugače. Pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička, lahko prispevajo prispevke za referendumsko kampanjo.

(6)Organizator volilne kampanje ne sme pridobivati sredstev za volilno kampanjo od tujih fizičnih in pravnih oseb. Organizator volilne kampanje za volitve v Evropski parlament lahko pridobiva sredstva za volilno kampanjo iz prispevkov državljanov držav članic Evropske unije pod pogoji in na način, ki po tem zakonu veljajo za domače fizične osebe.

(7)Organizator volilne kampanje, ki je fizična oseba, lahko prenese sredstva s svojega transakcijskega računa na poseben transakcijski račun največ v višini desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Organizator volilne kampanje, ki je politična stranka, lahko prenese sredstva s svojega rednega transakcijskega računa na poseben transakcijski račun največ v višini iz 23. člena tega zakona, odvisno od tega, za katere volitve gre. Prispevek politične stranke in ostali prispevki skupaj ne smejo presegati dovoljene višine iz 23. člena tega zakona. Organizator referendumske kampanje, ki je oseba iz drugega stavka petega odstavka tega člena, lahko prenese sredstva s svojega transakcijskega računa na poseben transakcijski račun največ v višini desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto.

(8)Prispevki iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne vštevajo v sredstva, ki jih fizične osebe namenijo za financiranje političnih strank v skladu z določbami zakona, ki ureja politične stranke.

(9)Ponudniki plačilnih storitev so dolžni pri vplačilu prispevkov organizatorju volilne kampanje poleg višine danega zneska organizatorju volilne kampanje sporočiti tudi podatke, ki omogočajo identifikacijo plačnika (ime, priimek, davčna številka in naslov fizične osebe ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma podatke o firmi, matični številki in sedežu ter poslovnem naslovu pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika), ter druge informacije, ki so posredovane skupaj s plačilno transakcijo.

(10)Prispevke, ki so organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s tem zakonom, je dolžan organizator volilne kampanje najkasneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.

(1)Stroški volilne kampanje so stroški, ki so potrebni za izvedbo volilne kampanje za posamezno kandidatno listo ali posameznega kandidata ali za izvedbo referenduma.

(2)Stroški volilne kampanje so:

1.stroški oblikovanja, tiskanja, razobešanja in odstranjevanja plakatov,

2.stroški oblikovanja in objavljanja predvolilnih oglaševalskih vsebin v medijih,

3.stroški organizacije in izvedbe predvolilnih shodov,

4.stroški oblikovanja, tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala iz 7. člena tega zakona,

5.stroški odprtja, vodenja in zaprtja posebnega transakcijskega računa,

6.stroški svetovanja za načrtovanje strategije ali posamičnih delov volilne kampanje in njihove rabe ter volilne taktike,

7.drugi sorodni stroški, ki so nastali zaradi dejanj volilne kampanje.

(3)Če ima politična stranka, ki je organizator volilne kampanje, organizirane notranje organizacijske enote, se za stroške volilne kampanje štejejo tudi njihovi stroški, nastali za dejanja volilne kampanje.

(4)Za stroške volilne kampanje se štejejo vsi stroški iz tega člena, ne glede na to, kdaj so nastali, kdaj so bili plačani in kdaj so bili sklenjeni posli v zvezi s posameznimi dejanji volilne kampanje, če se stroški in posli nanašajo na obdobje iz 2. člena tega zakona. Med stroške volilne kampanje se ne štejejo stroški zbiranja podpisov, ki se zbirajo za vložitev kandidature kandidata ali liste kandidatov oziroma referendumske zahteve, in stroški, nastali po obdobju volilne kampanje, razen stroškov odstranjevanja plakatov in stroškov vodenja in zaprtja posebnega transakcijskega računa.

(5)Izvajalec oblikovanja in tiskanja plakatov mora na računu, ki ga izstavi organizatorju volilne kampanje, navesti količino natisnjenih plakatov, izvajalec lepljenja pa število nalepljenih plakatov.

(1)Organizator volilne kampanje mora najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma najkasneje 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu odpreti poseben transakcijski račun z oznako »za volilno kampanjo« oziroma »za referendumsko kampanjo« in pri tem navesti tudi volitve oziroma referendum, za katerega organizira kampanjo. Kadar se dan za izvedbo referenduma določi več kot 45 dni po sprejemu odločitve v državnem zboru ali v predstavniškem organu lokalne skupnosti, lahko organizatorji referenduma odprejo transakcijski račun ter zbirajo sredstva od dne, ko je državni zbor ali predstavniški organ lokalne skupnosti določil dan glasovanja na referendumu. Organizator volilne kampanje mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi od drugih pravnih ali fizičnih oseb za financiranje volilne kampanje, zbrati na tem transakcijskem računu. Vse stroške volilne kampanje mora organizator volilne kampanje poravnavati izključno s tega računa. Ta račun je organizator volilne kampanje dolžan zapreti najkasneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja. Dan zapadlosti posojila iz 5. točke drugega odstavka 18. člena tega zakona ne smeta biti kasnejša od 30 dni pred rokom za zaprtje računa.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora organizator volilne kampanje odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno oziroma referendumsko kampanjo preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.

(1)Kandidati za poslance državnega zbora, poslance Evropskega parlamenta in predsednika republike so hkrati z vložitvijo kandidatur Državni volilni komisiji dolžni sporočiti tudi organizatorja volilne kampanje ter njegovo odgovorno osebo in podatke o odprtju posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo (številko transakcijskega računa, naslov banke in naslov imetnika transakcijskega računa).

(2)Kandidati za člane predstavniških in individualno voljenih organov lokalnih skupnosti so hkrati z vložitvijo kandidatur dolžni podatke o organizatorju volilne kampanje sporočiti volilni komisiji lokalne skupnosti.

(3)Organizatorji referendumske kampanje so najpozneje 25 dni pred dnem glasovanja dolžni sporočiti podatke o organizatorju referendumske kampanje Državni volilni komisiji, če je razpisan referendum na državni ravni.

(4)Kadar je referendum razpisan v lokalni skupnosti, so organizatorji referendumske kampanje najpozneje 25 dni pred dnem glasovanja dolžni podatke o organizatorju volilne kampanje sporočiti volilni komisiji lokalne skupnosti.

(5)Državna volilna komisija in volilne komisije lokalnih skupnosti so dolžne posredovati podatke o organizatorjih volilne kampanje računskemu sodišču najpozneje 15 dni po dnevu glasovanja.

(1)Organizator volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament, predsednika republike ali za referendum na državni ravni mora zaradi zagotavljanja preglednosti, zakonitosti izvedbe in učinkovitosti nadzora volilne kampanje najpozneje v 15 dneh po zaprtju posebnega transakcijskega računa poročilo o financiranju volilne kampanje predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) preko spletnega portala AJPES.

(2)Organizator volilne kampanje mora v poročilu o financiranju volilne kampanje poročati o:

1.skupni višini zbranih in porabljenih sredstev za volilno kampanjo,

2.višini prispevkov, ki jih je organizator volilne kampanje s svojega transakcijskega računa prenesel na poseben transakcijski račun v skladu s sedmim odstavkom 14. člena tega zakona,

3.vseh posameznih prispevkih fizičnih oseb, ki na dan glasovanja presegajo povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto, vključno z navedbo imena, priimka in naslova fizične osebe ter višine prispevka,

4.vseh posameznih izdatkih, ki jih je organizator volilne kampanje namenil za financiranje volilne kampanje, vključno z navedbo zneska, ne glede na njegovo višino, skupaj z namenom in izvajalcem storitev oziroma prodajalcem izdelka,

5.vseh posameznih posojilih, ki jih organizatorju volilne kampanje da banka ali posojilnica, vključno z navedbo podatkov o firmi, sedežu, poslovnem naslovu in matični številki banke ali posojilnice, pri kateri je pridobil posojilo, obrestni meri, odplačilni dobi ter višini posojila, ne glede na višino posojila,

6.vseh posameznih prispevkih, ki so bili organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s tem zakonom, ter njihove vrednosti, vključno z navedbo podatkov o firmi oziroma imenu, sedežu in poslovnemu naslovu pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma podatkov o osebnem imenu in naslovu posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali fizične osebe, ki je dala prispevek organizatorju volilne kampanje,

7.vseh nakazilih presežkov zbranih sredstev organizatorja volilne kampanje iz prvega odstavka 22. člena tega zakona in prispevkov, ki so bili organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s tem zakonom, v humanitarne namene.

(3)Poročilo o financiranju volilne kampanje, kadar je organizator volilne kampanje politična stranka, mora ločeno vsebovati tudi stroške, nastale za dejanja volilne kampanje notranjih organizacijskih enot politične stranke v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona.

(4)Organizator referendumske kampanje mora poročati tudi o vseh posameznih prispevkih pravnih oseh iz petega odstavka 14. člena tega zakona, ki na dan glasovanja presegajo povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto, vključno z imenom in sedežem pravne osebe ter višino prispevka.

(5)Ne glede na določbo prvega odstavka 19. člena tega zakona mora organizator volilne kampanje za volitve za člane v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti ali referendum v lokalni skupnosti poročilo o financiranju volilne kampanje predložiti AJPES preko spletnega portala AJPES.

(1)Organizator volilne kampanje za člane v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti ali referenduma v lokalni skupnosti mora v 15 dneh po zaprtju transakcijskega računa predložiti predstavniškemu organu lokalne skupnosti in računskemu sodišču poročilo o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo.

(2)Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz 18. člena tega zakona o virih sredstev in načinu njihove porabe ter vse podatke iz 18. člena tega zakona.

Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za notranje zadeve, podrobneje določi vsebino in obrazce poročil iz 18. in 19. člena tega zakona.

AJPES na svoji spletni strani javno objavi poročila iz 18. in 19. člena tega zakona.

Organizator volilne kampanje, ki ni politična stranka, mora morebitni presežek zbranih sredstev najkasneje ob zaprtju transakcijskega računa nameniti v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.

(2)Če računsko sodišče z revizijo ugotovi večji presežek zbranih sredstev, kot jih je organizator volilne kampanje iz prejšnjega odstavka prikazal v poročilu, mora organizator volilne kampanje razliko presežka nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije, s svojega transakcijskega računa v 30 dneh od objave revizijskega poročila na spletnih straneh računskega sodišča in državnega zbora oziroma lokalne skupnosti ter o tem poročati računskemu sodišču in državnemu zboru oziroma predstavniškemu organu lokalne skupnosti. Sredstva, pridobljena za delno povračilo stroškov volilne kampanje, se ne upoštevajo v izračun presežka zbranih sredstev.

(1)Stroški volilne kampanje za volitve v državni zbor ne smejo preseči 0,40 eura na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oziroma volilni enoti, v kateri je vložena lista kandidatov oziroma v kateri kandidira posamezni kandidat.

(2)Stroški volilne kampanje za volitve v Evropski parlament ne smejo preseči 0,40 eura na posameznega volilnega upravičenca v državi.

(3)Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 0,25 eura na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 eura na posameznega volilnega upravičenca v državi.

(4)Stroški volilne kampanje za volitve v predstavniški organ lokalne skupnosti ne smejo preseči 0,40 eura na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti.

(5)Stroški volilne kampanje za volitve individualno voljenega organa lokalne skupnosti ne smejo preseči 0,25 eura na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 eura na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti.

(6)Stroški referendumske kampanje na državni ravni ali v lokalni skupnosti ne smejo preseči 0,25 eura na posameznega volilnega upravičenca v državi oziroma v lokalni skupnosti.

(7)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko stroški posamezne volilne oziroma referendumske kampanje dosežejo višino minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki velja trideseti dan pred dnem glasovanja, če bi bili po določbah prejšnjih odstavkov dovoljeni stroški volilne oziroma referendumske kampanje nižji.

(8)Ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, objavi na dan, ki je določen za začetek volilnih opravil, na svojih spletnih straneh število volilnih upravičencev v državi, posamezni volilni enoti in volilnem okraju, ob lokalnih volitvah oziroma referendumu na ravni lokalne skupnosti pa tudi v posamezni lokalni skupnosti.

(1)Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v državnem zboru ali v Evropskem parlamentu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 eura za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz revizijskega poročila računskega sodišča.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pripada pravica do povračila dela stroškov tudi tistemu organizatorju volilne kampanje, čigar lista kandidatov je dobila najmanj 6% glasov od skupnega števila oddanih glasov v volilni enoti ali najmanj 2% od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi in sicer v višini 0,17 eura za dobljeni glas v tej volilni enoti oziroma državi.

(3)Do delnega povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 eura za vsak dobljeni glas imajo pravico tisti organizatorji volilne kampanje za poslance italijanske in madžarske narodne skupnosti, katerih kandidat je dobil mandat ali najmanj 25% od skupnega števila izračunanih točk za vse kandidate pripadnike italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti.

(4)Za potrebe izračuna višine delnega povračila iz prejšnjega odstavka se število dobljenih glasov, ki jih je prejel posamezni kandidat, izračuna tako, da se njegovo število točk deli s skupnim številom točk, ki so jih prejeli vsi kandidati, tako dobljeni delež pa se pomnoži s številom vseh veljavnih glasovnic.

Organizatorju referendumske kampanje ne pripada pravica do povračila stroškov.

(1)Do delnega povračila stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje za predsednika republike, za katerih kandidate je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali. Če pride do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu.

(2)Organizatorjem volilne kampanje za predsednika republike se povrnejo stroški v višini 0,12 eura za vsak dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz revizijskega poročila računskega sodišča.

Organizatorju volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament ali za volitve predsednika republike se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz državnega proračuna najkasneje v 30 dneh po objavi dokončnega poročila računskega sodišča v glasilu državnega zbora.

(1)Lokalna skupnost pred začetkom volilne kampanje določi višino delnega povračila stroškov organizatorjem volilne kampanje. Lokalna skupnost lahko določi, da pripada delno povračilo stroškov samo organizatorjem volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati v predstavniškem organu lokalne skupnosti, in samo organizatorjem volilne kampanje za individualni organ lokalne skupnosti, katerih kandidati so dosegli določen odstotek od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, pri čemer odstotek, ki ga določi lokalna skupnost, ne sme presegati 10%.

(2)Višina delnega povračila stroškov organizatorjem volilne kampanje na volitvah za člane v predstavniških organih lokalnih skupnosti ne sme presegati višine povračila za dobljeni glas organizatorjem volilne kampanje za poslance državnega zbora. Višina delnega povračila stroškov organizatorjem volilne kampanje za individualne organe lokalnih skupnosti ne sme presegati višine povračila za dobljeni glas organizatorjem volilne kampanje za predsednika republike. Če pride na volitvah za individualni organ lokalne skupnosti do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu.

(3)Določitev povračila stroškov organizatorju referendumske kampanje v lokalni skupnosti ni dovoljena.

(1)Računsko sodišče v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo na podlagi tega zakona pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje.

(2)Računsko sodišče lahko v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri organizatorjih volilne kampanje za referendum na državni ravni.

(3)Računsko sodišče lahko v roku iz prvega in drugega odstavka tega člena opravi revizijo tudi pri organizatorju volilne kampanje na volitvah za člane predstavniškega in individualno voljenega organa lokalne skupnosti ter za referendum na lokalni ravni.

(4)Organizator volilne kampanje, pri katerem se opravlja revizija, državni organi, organi lokalnih skupnosti, AJPES, banke in hranilnice, v katerih so organizatorji volilne kampanje odprli posebne transakcijske račune, izvajalci storitev in prodajalci blaga, ki so opravili storitve oziroma dobavili blago organizatorju volilne kampanje, so dolžni računskemu sodišču na zahtevo brezplačno predložiti listine, potrebne za izvedbo revizije, dati pojasnila ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence. Če računsko sodišče ugotovi obstoj tveganj, da organizator volilne kampanje v poročilu iz 18. in 19. člena tega zakona ni prikazal oziroma ni pravilno prikazal vseh podatkov, lahko zahteva pojasnila, podatke ali listine, ki so potrebne za izvedbo revizije, tudi od drugih oseb. Računsko sodišče za potrebe izvedbe revizije osebne podatke zbira neposredno od oseb in iz zbirk osebnih podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(1)Z revizijo iz 29. člena tega zakona računsko sodišče preizkusi:

1.višino zbranih in porabljenih sredstev volilne kampanje,

2.ali je organizator volilne kampanje pridobil in uporabil sredstva za volilno kampanjo v skladu z zakonom,

3.ali so podatki, ki jih je organizator volilne kampanje navedel v poročilih iz 18. in 19. člena tega zakona, točni.

(2)Računsko sodišče lahko na podlagi javno objavljenih poročil iz 18. in 19. člena tega zakona zahteva, da organizator volilne kampanje v primernem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, dopolni poročilo, če ni sestavljeno v skladu z 18. in 19. členom tega zakona in ga ponovno predloži AJPES.

(3)Ko je revizijsko poročilo računskega sodišča dokončno, se objavi na spletnih straneh računskega sodišča in državnega zbora oziroma lokalne skupnosti.

(4)Računsko sodišče dokončno revizijsko poročilo pošlje državnemu zboru oziroma lokalni skupnosti.

(1)Organizatorju volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora, volitve v Evropski parlament in volitve predsednika republike, ki za več kot 10% prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, se delno povračilo stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje, ki se mu na podlagi tega zakona izplača iz državnega proračuna, zmanjša za polovico. Organizatorju volilne kampanje za volitve članov predstavniških in individualno voljenih organov lokalnih skupnosti, se v lokalni skupnosti, v kateri za več kot 10% prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, delno povračilo stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje, ki se mu na podlagi tega zakona izplača iz proračuna lokalne skupnosti, zmanjša za polovico.

(2)Politični stranki, katere organizator volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora, volitve v Evropski parlament in volitve predsednika republike, za več kot 10% prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, se za čas enega leta za polovico zmanjšajo sredstva, ki se ji izplačujejo iz državnega proračuna na podlagi zakona, ki ureja financiranje političnih strank. Politični stranki se v lokalni skupnosti, v kateri organizator volilne kampanje za volitve članov predstavniških in individualno voljenih organov lokalnih skupnosti, za več kot 10% prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, za čas enega leta za polovico zmanjšajo sredstva, ki se ji izplačujejo iz proračuna lokalne skupnosti na podlagi zakona, ki ureja financiranje političnih strank.

(3)Organizator volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora, volitve v Evropski parlament in volitve predsednika republike izgubi pravico do delnega povračila stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje, ki se mu na podlagi tega zakona izplačajo iz državnega proračuna, če za več kot 30% prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo. Organizator volilne kampanje za volitve članov predstavniških in individualno voljenih organov lokalnih skupnosti, v lokalni skupnosti, v kateri za več kot 30% prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, izgubi pravico do delnega povračila stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje, ki se mu na podlagi tega zakona izplačajo iz proračuna lokalne skupnosti.

(4)Politična stranka za čas enega leta izgubi pravico do sredstev iz državnega proračuna, ki se ji izplačujejo na podlagi zakona, ki ureja financiranje političnih strank, če organizator njene volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora, volitve v Evropski parlament in volitve predsednika republike za več kot 30% prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo. Politična stranka v lokalni skupnosti, v kateri organizator volilne kampanje za volitve članov predstavniških in individualno voljenih organov lokalnih skupnosti, za več kot 30% prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, za čas enega leta izgubi sredstva, ki se ji izplačujejo iz proračuna lokalne skupnosti na podlagi zakona, ki ureja financiranje političnih strank.

(5)Sklep o zmanjšanju oziroma izgubi pravice do povračila stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje iz prvega in tretjega odstavka tega člena in sklep o začasnem zmanjšanju oziroma začasni izgubi pravice politične stranke do sredstev iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti iz drugega in četrtega odstavka tega člena sprejme računsko sodišče takoj, ko postane poročilo o reviziji dokončno.

(6)Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dopusten upravni spor.

(1)Z globo od 800 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje, ki ne konča volilne kampanje 24 ur pred dnem glasovanja (prvi odstavek 2. člena).

(2)Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 250 do 550 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 150 do 250 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo od 150 do 250 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 700 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje, ki:

-       ravna v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;

-       opravlja plakatiranje v nasprotju z 8. in 9. členom tega zakona;

-       preleplja ali uničuje plakate drugega organizatorja volilne kampanje (prvi odstavek 10. člena);

-       plakatira v času volilnega molka (drugi odstavek 10. člena);

-       ne odstrani plakatov in drugih volilnih oglaševalskih vsebin v skladu z 11. členom tega zakona.

(2)Z globo od 150 do 400 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 150 do 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki trga ali kakorkoli drugače uničuje plakate, ki so bili nalepljeni v skladu z določbami 8. in 9. člena tega zakona oziroma lepi in namešča nove plakate v času volilnega molka (10. člen).

(4)Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba lokalne skupnosti, ki ne zagotovi vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnosti pri lepljenju in nameščanju plakatov v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega zakona.

(1)Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj medija, ki:

-       objavi raziskavo javnega mnenja ali anketo o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju v času volilne oziroma referendumske kampanje, ne da bi navedel podatke iz prvega odstavka 5. člena tega zakona;

-       objavi raziskavo javnega mnenja ali anketo o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju v času od 24 ur pred dnem glasovanja do zaprtja volišč na dan glasovanja (drugi odstavek 5. člena).

(2)Z globo od 350 do 650 eurov se kaznuje odgovorna oseba izdajatelja medija, državnega organa ali lokalne skupnosti, ki kot izdajatelj medija stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 1.500 do 4.500 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj medija, ki:

-       ne sprejme ali ne objavi pravočasno pravil ali ravna v nasprotju z objavljenimi pravili iz 6. člena tega zakona;

-       ne zagotavlja enakih pogojev oziroma ne zagotavlja enakopravnosti v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona;

-       ravna v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena tega zakona.

(2)Z globo od 350 do 650 eurov se kaznuje odgovorna oseba izdajatelja medija, državnega organa ali lokalne skupnosti, ki kot izdajatelj medija stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 7.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v Republiki Sloveniji izvaja volilno kampanjo za volitve v drugi državi (sedmi odstavek 3. člena).

(2)Z globo od 700 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje in organizator volilne kampanje – posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 700 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje, ki ne priglasi shoda ali zborovanja v skladu z 12. in 13. členom tega zakona.

(2)Z globo od 150 do 200 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje verska skupnost, javni zavod ali druga oseba javnega prava, ki ravna v nasprotju s 4. členom tega zakona.

(4)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba verske skupnosti, državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti, javnega zavoda ali druge osebe javnega prava, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

Z globo od 350 do 800 eurov se kaznuje kandidat za poslanca državnega zbora, poslanca Evropskega parlamenta in predsednika republike, kandidat za člana predstavniških in individualno voljenih organov lokalnih skupnosti ali organizator referendumske kampanje, ki pravočasno ne sporoči podatkov o organizatorju volilne oziroma referendumske kampanje (17. člen).

(1)Z globo od 10.000 do 20.000 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v danem roku ne predloži poročila o financiranju volilne kampanje v skladu z 18. in 19. členom tega zakona, ali namerno predloži lažno poročilo o financiranju volilne kampanje ali prepozno odpre oziroma ne odpre posebnega transakcijskega računa ali vseh sredstev za volilno kampanjo ne zbere na tem računu ali z njega ne poravna vseh stroškov volilne kampanje (16. člen) ali presežka zbranih sredstev ne nameni v humanitarne namene (22. člen).

(2)Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 400 do 1.500 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki;

1.pridobi od iste osebe prispevke, ki presegajo desetkratno povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto in presežka v 30 dneh ne nakaže v humanitarne namene (prvi odstavek in drugi stavek petega odstavka v povezavi z desetim odstavkom 14. člena),

2.denarni prispevek višji od 50 eurov ne prejme preko ponudnikov plačilnih storitev (prvi odstavka 14. člena),

3.so mu dani prispevki iz nedovoljenih virov in jih v 30 dneh od dneva prejema ne nameni v humanitarne namene (peti in šesti odstavek v povezavi z desetim odstavkom 14. člena),

4.za opravo storitev ali prodajo blaga s fizično osebo ne sklene ustrezne pogodbe v pisni obliki v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona,

5.ne pridobi posojila samo pri bankah in posojilnicah (četrti odstavek 14. člena),

6.prenese sredstva s svojega transakcijskega računa na poseben transakcijski račun v nasprotju s sedmim odstavkom 14. člena tega zakona,

7.v 30 dneh od objave revizijskega poročila na spletnih straneh računskega sodišča in državnega zbora oziroma lokalne skupnosti presežek zbranih sredstev ne nameni v humanitarne namene (drugi odstavek 22. člena),

8.na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil, podatkov ali listin, ki so potrebni za izvedbo revizije, ali ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (četrti odstavek 29. člena),

9.na zahtevo in v roku, ki ga določi računsko sodišče, ne predloži dopolnitve poročila (drugi odstavek 30. člena).

(2)Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja, ki stori prekršek iz prejšnjega člena.

(3)Z globo od 600 do 1.500 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

-       ravna v nasprotju s petim odstavkom 14. člena tega zakona,

-       da posojilo organizatorju volilne kampanje v nasprotju s četrtim odstavkom 14. člena tega zakona,

-       na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil, podatkov in listin ali ne dovoli vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (četrti odstavek 29. člena).

(2)Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 600 do 1.000 eurov se kaznuje fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena tega zakona ali drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo od 600 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki za opravo storitev ali prodajo blaga ne sklene ustrezne pogodbe v pisni obliki v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona.

(1)Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki pri vplačilu prispevkov organizatorju volilne kampanje ne sporoči višine prispevka ali podatkov, ki omogočajo identifikacijo plačnika, ter druge informacije, ki so posredovane skupaj s plačilno transakcijo (deveti odstavek 14. člena).

(2)Z globo od 350 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 7.000 do 20.000 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki za financiranje volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora, poslancev Evropskega parlamenta ali za volitve za predsednika republike prekorači omejitve iz 23. člena tega zakona.

(2)Z globo od 3.500 do 15.000 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki za financiranje volilne kampanje za volitve članov predstavniških in individualno voljenih organov lokalnih skupnosti v lokalni skupnosti prekorači omejitve iz 23. člena tega zakona.

(3)Z globo od 3.500 do 15.000 eurov se kaznuje organizator referendumske kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki prekorači omejitve iz 23. člena tega zakona.

(4)Z globo od 700 do 1.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje ali organizator volilne kampanje – posameznik, ki stori prekršek iz tega člena.

(1)Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, katerih kršitve so s tem zakonom določene kot prekrški, je pristojen inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, razen v primerih iz 5., 6. in prvega odstavka 7. člena tega zakona, ko je pristojen inšpektorat, pristojen za kulturo in medije, 8., 9. in 11. člena tega zakona, ko je pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti, ter v delu določb 4., 14., 16., 18., 19., 22., 23., 29. in 30. člena tega zakona, ki se nanašajo na financiranje, ko je pristojno računsko sodišče.

(2)Računsko sodišče izvaja nadzor v mejah pristojnosti, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja pristojnosti računskega sodišča.

(3)Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, inšpektorat, pristojen za kulturo in medije, pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti lahko izrekajo globe za prekrške po tem zakonu v okviru razpona, predpisanega s tem zakonom, pri čemer lahko za prekrške v hitrem postopku izrečejo globe tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.

(4)Če se pri nadzoru ugotovi objava raziskave javnega mnenja oziroma ankete v času 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč na dan glasovanja, lahko uradna oseba organa, pristojnega za nadzor, z odločbo odredi odstranitev raziskave javnega mnenja oziroma ankete. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba. Pritožba ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za kulturo.

(5)Inšpekcijski in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku. Zakon o volilni in referendumski kampanji – ZVRK (Uradni list RS, št. 41/07 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Minister, pristojen za finance, izda predpis iz 20. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94, 17/97 in 103/06).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:

-       8. člen Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo);

-       Odredba o obrazcih poročil o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo (Uradni list RS, št. 39/97).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-D (Uradni list RS, št. 103/07 ) v zvezi s prenehanjem veljavnosti drugega odstavka 14. člena in delnim prenehanjem veljavnosti prvega odstavka 4. člena zakona določa: »Drugi odstavek 14. člena in del besedila prvega odstavka 4. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07), ki se glasi: »ter sredstvi gospodarskih družb, v katere je vložen javni kapital v višini več kot 25% in gospodarskih družb, ki so v njihovi večinski lasti« prenehata veljati 1. januarja 2008.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »11. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 4. in 7. člena tega zakona, ki začneta veljati 1. januarja 2008.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski kampanji – ZVRK-A (Uradni list RS, št. 11/11 ) vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski kampanji – ZVRK-B (Uradni list RS, št. 98/13) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: 26. člen

(1)Posredovanje poročila o financiranju volilne kampanje iz 18. in 19. člena zakona preko spletnega portala AJPES se zagotovi najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi pravilnika iz 20. člena zakona.

(2)Do zagotovitve posredovanja poročil o financiranju volilne kampanje preko spletnega portala AJPES, se poročila iz 18. in 19. člena zakona posredujejo v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D, 11/11 in 28/11 – odločba US).

(3)Minister, pristojen za notranje zadeve, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi datum, od katerega se poročila o financiranju volilne kampanje posredujejo preko spletnega portala AJPES. 27. člen Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpis iz 20. člena zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. 28. člen Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, do uveljavitve dopolnitve zakona, ki ureja prekrške, z določitvijo sodne pristojnosti za odločanje o prekrških s področja volilne in referendumske kampanje, o prekrških iz členov, navedenih v prvem odstavku 40. člena zakona, za katere nadzor je pristojno računsko sodišče, odloča sodišče. Obdolžilni predlog vloži računsko sodišče, za odločanje o prekršku pa je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. 29. člen Če se volitve ali referendum opravijo pred uveljavitvijo tega zakona ali 90 dni po njegovi uveljavitvi, se za volilno oziroma referendumsko kampanjo uporabljajo določbe Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D, 11/11 in 28/11 – odločba US) in Pravilnika o vsebini in o obrazcih poročil o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno in referendumsko kampanjo (Uradni list RS, št. 105/07). 30. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.