16. člen ZVRK
(1)Organizator volilne kampanje mora najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma najkasneje 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu odpreti poseben transakcijski račun z oznako »za volilno kampanjo« oziroma »za referendumsko kampanjo« in pri tem navesti tudi volitve oziroma referendum, za katerega organizira kampanjo. Kadar se dan za izvedbo referenduma določi več kot 45 dni po sprejemu odločitve v državnem zboru ali v predstavniškem organu lokalne skupnosti, lahko organizatorji referenduma odprejo transakcijski račun ter zbirajo sredstva od dne, ko je državni zbor ali predstavniški organ lokalne skupnosti določil dan glasovanja na referendumu. Organizator volilne kampanje mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi od drugih pravnih ali fizičnih oseb za financiranje volilne kampanje, zbrati na tem transakcijskem računu. Vse stroške volilne kampanje mora organizator volilne kampanje poravnavati izključno s tega računa. Ta račun je organizator volilne kampanje dolžan zapreti najkasneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja. Dan zapadlosti posojila iz 5. točke drugega odstavka 18. člena tega zakona ne smeta biti kasnejša od 30 dni pred rokom za zaprtje računa.
(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora organizator volilne kampanje odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno oziroma referendumsko kampanjo preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.
- VSLJ Sodba in sklep I Cp 318/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2026
Trajno pogodbeno razmerje je prva toženka kot banka - mandatar lahko odpovedala, četudi gre za politično stranko. Veljavne obveznosti toženk (voditi poslovni račun pravni osebi) zakonodaja ne vzpostavlja.
- VSL Sodba PRp 160/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Pri namenu s prekrškom škodovati pravni osebi (v smislu 1. alinee tretjega odstavka 14. člena ZP-1) gre za subjektivno okoliščino, ki jo mora pravna oseba praviloma dokazati z objektivnimi, navzven razvidnimi dejstvi, ki odsevajo vse relevantne okoliščine primera. Prekršek ni bil storjen z namenom škodovanja pravni osebi, saj je A. A. pred tem kršila določbe ZVRK v zvezi z volitvami poslancev v Evropski parlament in torej ne gre za eno in edino postopanje odgovorne osebe, ki bi kazalo na škodni namen, temveč gre preprosto za neskrbno postopanje glavne tajnice, kar pa še ne izključuje odgovornosti pravne osebe.
- VSL sodba PRp 220/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZP-1 se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo, ter sodišče pri odločitvi za izrek opomina po tem odstavku ne uporabi sočasno tudi določbe prvega odstavka istega člena.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 6. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSLJ Sodba in sklep I Cp 318/2025Višje sodišče v Ljubljani · 9. 6. 2026
Trajno pogodbeno razmerje je prva toženka kot banka - mandatar lahko odpovedala, četudi gre za politično stranko. Veljavne obveznosti toženk (voditi poslovni račun pravni osebi) zakonodaja ne vzpostavlja.
- VSL Sodba PRp 160/2018Višje sodišče v Ljubljani · 30. 8. 2018
Pri namenu s prekrškom škodovati pravni osebi (v smislu 1. alinee tretjega odstavka 14. člena ZP-1) gre za subjektivno okoliščino, ki jo mora pravna oseba praviloma dokazati z objektivnimi, navzven razvidnimi dejstvi, ki odsevajo vse relevantne okoliščine primera. Prekršek ni bil storjen z namenom škodovanja pravni osebi, saj je A. A. pred tem kršila določbe ZVRK v zvezi z volitvami poslancev v Evropski parlament in torej ne gre za eno in edino postopanje odgovorne osebe, ki bi kazalo na škodni namen, temveč gre preprosto za neskrbno postopanje glavne tajnice, kar pa še ne izključuje odgovornosti pravne osebe.
- VSL sodba PRp 220/2016Višje sodišče v Ljubljani · 20. 10. 2016
Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZP-1 se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo, ter sodišče pri odločitvi za izrek opomina po tem odstavku ne uporabi sočasno tudi določbe prvega odstavka istega člena.