1. člen ZVRK
(1)Ta zakon ureja vprašanja volilne kampanje za volitve poslank in poslancev (v nadaljnjem besedilu: poslancev) Državnega zbora, poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljnjem besedilu: volitve v Evropski parlament), predsednice oziroma predsednika (v nadaljnjem besedilu: predsednika) republike, članic in članov (v nadaljnjem besedilu: članov) v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti in vprašanja, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo.
(2)Volilna kampanja po tem zakonu so vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev (v nadaljnjem besedilu: volivcev) pri glasovanju na volitvah.
(3)Referendumska kampanja so oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.
(4)Za referendumsko kampanjo veljajo določbe o volilni kampanji, razen če ta zakon ne določa drugače.
(5)Za volilno kampanjo se štejejo zlasti:
- propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev,
- plakatiranje in
- javni shodi v zvezi z volilno ali referendumsko kampanjo (v nadaljnjem besedilu: predvolilni shodi).
- VSRS Sodba Uv 1/2025-20Vrhovno sodišče RS · 2026
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid. Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora. Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji. Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
- VSRS Sodba VSRS IV Ips 27/2014Vrhovno sodišče RS · 2014
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.
- VSRS Sodba IV Ips 99/2013Vrhovno sodišče RS · 2013
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 3. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid. Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora. Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji. Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
- VSRS Sodba VSRS IV Ips 27/2014Vrhovno sodišče RS · 12. 6. 2014
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.
- VSRS Sodba IV Ips 99/2013Vrhovno sodišče RS · 15. 10. 2013
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.