132. člen ZVCP-1-UPB4

Po jasnem in popolnem priznanju storitve prekrška sodišče v skladu s 118. členom ZP-1 v obrazložitvi sodbe zgolj kratko navede oceno obdolženčevega priznanja in obrazloži odmero sankcije. Policist izpolni zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa, le, če se preizkus opravi, zaradi česar policistu zaradi nepodpisa zapisnika tudi ni bilo treba odrediti strokovnega pregleda, pri čemer policisti tudi niso dolžni voznike opozarjati na posledice njihovega ravnanja. Pouk o pravici do polovičnega plačila globe mora biti del pouka o pravici do pravnega sredstva na odločbi, in ne posebnega dopisa.

Preverjanje psihofizičnega stanja opredeljuje ZVCP v določbah 132. člena. V njih med sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola navaja tudi indikator alkohola v izdihanem zraku, če se udeleženec cestnega prometa, ki takšen preizkus opravi, z rezultatom strinja. Le v primeru, da voznik odkloni podpis zapisnika ali oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled.

Sodišče prve stopnje je kršilo obdolženčevo pravico do zaslišanja obremenilnih prič v nadaljnjem postopku, ko se je odločilo, da bo kot priči zaslišalo M.K. in L.F., policista PP, obdolženca pa k procesnim dejanjem ni povabilo. Obdolženi je svoj zagovor gradil na tem, da se je na kraju nesreče prebudil šele takrat, ko so prišli policisti, da o tem, da bi na kraju odklonil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ne ve ničesar, spomni pa se, da so bili na kraju tudi zdravniki. Obdolženi se v zagovoru ni odrekel pravici, da je navzoč pri posameznih procesnih dejanjih sodišča niti ni bil seznanjen, katera procesna dejanja namerava sodišče v nadaljnjem postopku izvesti. Glede na to, da se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo zaslišalo kot priči policista, prav njuni obremenilni izjavi pa sta ključen dokaz za ugotovitev sodišča o tem, da je obdolženec storil očitani prekršek, torej, da je odklonil preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom (ob tem, ko ga sam zanika, oziroma se ga ne spomni), bi mu zato moralo dati možnost, da bi se s pričama soočil in ju zaslišal ter mu tako dati možnost, da bi njunima izpovedbama oporekal, s tem gradil svoj zagovor in se na ta način uč

Ravnanja obdolženca, ki ga v pritožbi priznava tudi sam, češ da je izjavil, da se mu ne zdi potrebno, da bi pihal, ker ni nič pil, si ni mogoče razlagati drugače, kot odklonitev odrejenega preizkusa alkoholiziranosti, ki mu je bil odrejen v skladu s pooblastili, ki jih policistu dajejo določbe 132. člena ZVCP-1. Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda namreč šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda.

THC-COOH niti z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog niti z Odločbo o seznamu mamil ni uvrščen med prepovedane droge in sam po sebi ne pomeni nujno prisotnosti mamila v organizmu, ampak se to dokazuje v povezavi z drugimi, za stanje pod vplivom mamil, značilnimi znaki, katere pa je ugotovil zdravnik, ki je v oceni vpliva mamil in psihoaktivnih zdravil ocenil, da je vpliv mamil zaznaven.

Pred podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom policist obdolžencu ni dolžan dati pravnega pouka po 4. odstavku 148. člena ZKP, saj se redni sodni postopek v zadevah prekrškov začne na podlagi pisnega obdolžilnega predloga. V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v organizmu voznika dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom le v primeru, če se voznik kot preizkušanec strinja z ugotovljenim rezultatom preizkusa alkoholiziranosti in podpiše zapisnik.

Zgolj na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza višje sodišče ne more spremeniti sodbe in obdolženca spoznati za odgovornega za prekršek po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, ker niso izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez zaslišanja obdolženca.

ZVCP-1 v primerih, ko preizkušanec ne opravi preizkusa z alkotestom po navodilih proizvajalca, ne predvideva preizkusa z etilometrom, temveč le strokovni pregled in tak postopek bi moral biti tudi v tem primeru. Pri ravnanju udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoča izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo, so mišljena povsem druga ravnanja, ki se štejejo za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda, ne pa neopravljanje preizkusa po navodilih proizvajalca, ki ga zakonodajalec eksplicitno navaja kot razlog, da ni prišlo do izmerjenega rezultata.

Ker se je obdolženec z rezultatom, ki ga je pokazal elektronski alkotest strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal, ni bilo niti dejanske potrebe niti zakonske podlage, da bi mu policistka odredila strokovni pregled ali preizkus alkoholiziranosti z etilometrom, saj so policisti dolžni to storiti le v primeru, če preizkuševalec oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku.

Ob ugotovitvah, ko je prvotno izmerjeni rezultat preizkusa z elektronskim alkotestom pokazal vsebnost 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob upoštevanju tolerance proizvajalca 0,05 pomeni vsebnost 0,66 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ter ob ugotovitvi, da je rezultat strokovnega pregleda pokazal 1,66 grama alkohola na kilogram krvi, je torej za obdolženca rezultat strokovnega pregleda zanj manj ugoden, čeprav gre za nedvomno točno ugotovljeno koncentracijo alkohola, ki jo tudi izvaja pooblaščena institucija za opravljanje tovrstnih analiz. Pri tem pa ni spregledati, da je obdolženec v skladu z 2. odstavkom 132. člena ZVCP-1 s tem, ko se ni strinjal z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom in posledično tudi odklonil podpis zapisnika, le izkoristil svojo zakonsko pravico pri kontroli prvotno dobljenega rezultata z elektronskim alkotestom še z rezultatom krvne analize, kar pa mu ob pravilnem razumevanju določbe 132. člena ZVCP-1 po oceni višjega sodišča ne more in ne sme biti v škodo. Taka razlaga je skladna tudi s stališčem v odločbi Ustavnega sodišča RS, ki je sicer zavzelo stališče v primeru odklonitve strokovnega pregleda, vendar pa je v

Zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, je prekoračen tedaj, kadar med dejanjem, opisanim v obdolžilnem predlogu, in tistim, ki ga je sodišče sprejelo v sodbo, ni objektivne identitete, in tudi tedaj, ko se sodba o prekršku nanaša na neko drugo osebo kot pa obdolžilni predlog, ko torej ni podana subjektivna identiteta. V opisu dejanja v izreku sodbe se obdolžencu očita, da je kot voznik osebnega avtomobila vozil v naselju in imel 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vse te okoliščine pa izhajajo tudi iz opisa dejanja v obdolžilnem predlogu, tako da zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1 ni podana. Obdolženec je bil v postopek o prekršku res predlagan zaradi prekrška po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, ker naj bi kot voznik osebnega avtomobila, ki ga je vozil v naselju, odklonil preizkus z merilnikom alkohola (etilometrom), potem ko se ni strinjal z rezultatom elektronskega alkotesta 0,95 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (kar ob upoštevanju tolerance elektronskega alkotesta v obdolženčevo korist pomeni očitek stopnje alkohola 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka). Sodišče p

Glede na 2. odstavek 131. člena ZVCP-1 se šteje, da je pod vplivom snovi iz 1. odstavka 131. člena ZVCP-1 (torej med drugim pod vplivom mamil) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu. Zgolj prisotnost v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog navedene prepovedane droge ima za posledico, da se šteje, da je voznik pod vplivom mamil že zaradi prisotnosti takih snovi v organizmu, medtem ko je pri vseh drugih snoveh (na primer metabolitu THC) potrebno ugotavljati dejanski vpliv na voznika.

Ustavno sodišče RS je že ugotovilo, da glede na način preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (npr. stopnja alkoholiziranosti, ustrezni dokumenti, itd.) tega nadzora ni mogoče vezati na noben zunanji vnaprej viden znak ali npr. razloge za sum, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da za pritožnikovo ustavljanje, kontroliranje in nadziranje ter zaseg vozila ni bilo pogojev, ker med vožnjo ni storil prekrška ali bil udeležen v prometni nesreči. Postopek o prekršku se praviloma odvija kot niz narokov, za narok pa načelo javnosti ne velja, temveč le za ustno obravnavo. Ker je obdolženec odklonil odrejeni strokovni pregled, so brezpredmetne pritožbene navedbe o nepravilno ugotovljeni stopnji alkoholiziranosti. Sodišče prve stopnje je sicer brez potrebe, saj glede na ugotovljeno dejansko stopnjo alkohola temeljna kršitev za obdolženca ni milejša v primerjavi z odklonitvijo strokovnega pregleda, sledilo razlagi določb ZVCP-1, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, št. Up-642/04, z dne 20. 10. 2005, in obdolženca spoznalo za odgovornega temeljnega prekrška iz 5. odstavka 130. člena ZVCP-1, ker se je obdolženec z odklonitvijo strokovnega pregleda tako strinjal s pr

Sodišču določa okvir za presojo vloženi obdolžilni predlog predlagateljice postopka o prekršku, torej, tudi krajevna in časovna opredelitev prekrška. Ni dvoma, da so policisti po prejetem obvestilu o prometni nesreči, zbranih obvestilih in potem, ko so obdolženca izsledili, zaradi suma, da je bil prav obdolženi povzročitelj prometne nesreče, imeli zakonsko podlago, da mu odredijo preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Vendar takšna odločitev, temelječa zgolj na sumu, da je bil obdolženi povzročitelj prometne nesreče, ne zadostuje za zaključek, da je obdolženi tudi odgovoren za očitani prekršek. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dokazov, da je bil obdolženec v časovnih in krajevnih okoliščinah, ki jih navaja predlagateljica postopka v obdolžilnem predlogu kot voznik udeleženec cestnega prometa s tovornim vozilom namreč ni. Obdolženec je svojo odsotnost s kraja prometne nesreče v svojem zagovoru preprečljivo utemeljil s podatki iz tahografskega vložka vozila, iz katerih je razvidno, da je bilo vozilo ustavljeno in parkirano že od 20.58 ure. Pritožnica se sicer sprašuje, zakaj sodišče ne dvomi v točnost nastavljene ure na tahografu, vendar ne pove

V skladu s 7. odstavkom 132. člena ZVCP-1 sme policist neposrednemu udeležencu prometne nesreče odrediti strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s 4. odstavkom 135. člena tega zakona, pa ga mora odrediti. 4. odstavek 135. člena ZVCP-1 določa, da neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v prometu. Ker se ogled kraja prometne nesreče opravlja le v primerih prometnih nesreč II., III. ali IV. kategorije, se dolžnost odrediti strokovni pregled v skladu s 7. odstavkom 132. člena ZVCP-1, ne da bi bil pred tem izveden preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, tako nanaša le na neposredne udeležence prometnih nesreč teh kategorij. V primeru prometne nesreče, ki se glede na posledice deli v najnižjo (I.) kategorijo oziroma prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, pa policist tega ni dolžan storiti, ampak to sme storiti. Voznik ima (samo) na kraju samem mož

Glede na pritožbene navedbe o vsebnosti etanola v oralnem pršilu Angal S le pripominja, da že količina etanola, ki ga navaja zagovornik (to je, da je v enkratnem odmerku do 157 mg etanola, kar je enakovredno do 4,3 ml piva in manj kot 2 ml vina), pove, da gre za nepomembne količine etanola v navedenem oralnem pršilu, poleg tega pa iz obdolženčevega zagovora pred sodiščem prve stopnje ne izhaja, da bi neposredno pred samim preizkusom alkoholiziranosti z alkotestom to pršilo uporabil. Subjektivna obdolženčeva ocena, da se je počutil povsem treznega in sposobnega za vožnjo osebnega avtomobila, ne vzdrži kritične presoje. Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je obdolženi imel kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu v organizmu najmanj 1,10 mg alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob preračunu pomeni najmanj 2,31 promila alkohola na kilogram krvi. Pri taki koncentraciji alkohola v organizmu pa je dokazano vsak voznik nesposoben za varno vožnjo.

Res je sicer, da je obdolženec v obravnavani prekrškovni zadevi podal svoj zagovor pred krajevnim in stvarno pristojnim sodiščem v Ajdovščini, ki je kasneje iz razlogov smotrnosti (bivališče obdolženca na območju krajevne pristojnosti drugega sodišča, prav tako sedež predlagatelja in ostali dokazi) zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici, ki je tudi izvedlo nadaljnji postopek in izdalo sodbo, ki jo obdolženi s pritožbo izpodbija, vendar s tem ni bila zagrešena nobena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 155. čl. ZP-1, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V skladu z določbo 81. člena ZP-1 namreč sodišče, ki je pristojno za storilca prekrška, določenega z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije, lahko izjemoma odstopi zadevo sodišču, na katerega območju storilec stalno ali začasno prebiva, če se bo tako lažje izvedel postopek. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo razumne razloge, sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa postopka, da se odloči o sporu o pristojnosti, ni sprožilo. V skladu z določbami prvega odstavka 133. čl. ZVCP-1 obsega strokovni pregled zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v

Ker je bil podan sum vožnje pod vplivom alkohola, so bili policisti dolžni in upravičeni odrediti preizkus alkoholiziranosti, ko so obdolženca s patruljnim vozilom dohiteli, ko je parkiral pred hišo v P. št. 31 in zapuščal vozilo. Da je bil razlog za odreditev preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom utemeljen, kaže tudi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, iz katerega je razvidno, da je elektronski alkotest pokazal rezultat 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, čeprav se obdolženec z rezultatom preizkusa ni strinjal in ni hotel podpisati zapisnika. Glede na takšno ravnanje obdolženca je bila odreditev strokovnega pregleda, s katerim bi se preverilo, ali je obdolženi vozil pod vplivom alkohola, zakonita.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb in v skladu z določbo 159. čl. ZP-1 po uradni dolžnosti, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka, da je obdolženi odklonil strokovni pregled, da bi se ugotovilo, ali vozi pod vplivom alkohola, prekoračilo obdolžilni predlog in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 5. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1. Iz obdolžilnega predloga predlagateljice postopka PP I. z dne 22. aprila 2009 je namreč razvidno, da je bil zoper obdolženca vložen obdolžilni predlog zaradi odklonitve preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Z dokazi kot so npr. zaslišanje priče in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom se dokazujejo navedbe v obdolžilnem predlogu, ne morejo pa ti dokazi nadomestiti (manjkajočih) navedb v obdolžilnem predlogu. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil očitani prekršek s tem, da je odklonil preizkus z elektronskim alkotestom. Tak prekršek je mogoče storiti le z naklepom, da se prepreči, da bi se ugotovilo, da je kršitelj pod vplivom alkohola. Vendar pa je že iz obdolžilnega predloga razvidno, da je obdo

Ponavljanje, da je preizkusu alkoholiziranosti nasprotoval zaradi bolečin v prsnem košu, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je namreč razvidno, da je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, obdolženi se je z ugotovljenim rezultatom strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Očitno je torej, da obdolženčevo zdravstveno stanje ni bilo takšno, da preizkusa ne bi mogel opraviti. Navedba, da alkotest ni merilna naprava ampak le indikator je sicer točna. Kot takega ga obravnava tudi ZVCP-1. Vendar pa se šteje rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1, za dokazan, razen v primeru, da bi preizkušanec rezultatu preizkusa oporekal. Zmotno je obdolženčevo stališče, da policist ne more biti priča, ker da je spisal obdolžilni predlog in da v postopku nastopa kot tožilec. ZP-1 v 5. alinei prvega odstavka 67. čl. glede zaslišanja prič napotuje na smiselno uporabo določb 234. do 244. čl. ZKP. Glede na navedene zakonske določbe se za priče vabijo osebe, za katere je verjetno, da b